Nipke se je filmski ekipi pridružil šele proti koncu, ko so ga poiskali z željo, da naredi naslovno pesem. »Želeli so komad, ki bi bil prepoznaven, da bi se – kot pri skladbah Wild Wild West in Prisluhni školjki – takoj spomnili še na film. Pogledal sem delovno verzijo filma, da sem ga začutil, se povezal z njim,« pravi Nipke. Zgodba filma ga je resnično prepričala, saj pravi, da se je takoj spomnil na svoje odraščanje v Dravljah. Zanimivo je, da je bil film posnet le tri ulice stran od njegovega bloka, tako da se je še lažje poistovetil z ekipo otrok, ki se borijo, da jim ne bi vzeli igrišča. »To je malo moja zgodba. Ko sem odraščal, so bila igrišča bolj aktualna kot danes, saj ni bilo toliko tehnoloških motenj,« pojasni. Ko je z ekipo snemal videospot, v katerem bodo tudi odlomki iz filma, pa ga je šokiralo, ko je spoznal, da bi bila igrišča prazna, če ne bi bilo snemanja! »Na vseh sedmih igriščih je bilo enako – če ne bi snemali, bi bila prazna! Razumem, da je poletje, počitnice, ampak gotovo niso vsi na morju … Zdaj se mi še bolj zdi, da je naša akcija zelo pomembna. Z agencijo, ki sodeluje pri produkciji filma, smo razvili kampanjo Gibanje za gibanje, da bi pozvali mlade, naj se družijo v živo, kot smo se nekoč mi. Sicer pa je zaradi prenasičenosti z avtomobili po naseljih tema filma še kako aktualna, saj se dogaja, da zaradi parkirišč in garažnih hiš krčijo igrišča. Skupnost se ne zaveda, kako pomembno je, da imajo otroci poligon za druženje …«

Sveti prostor
Nipke se z veseljem spominja svojega otroštva. »Komaj smo čakali, da pridemo iz šole in vzamemo rolko, žogo … Igrišče je bilo naš sveti prostor. Bilo je tudi naš varen prostor, kjer smo raziskovali, se razvijali. Tam smo bili, dokler nas starši niso poklicali, da je že dovolj, da moramo iti domov spat. Cele dneve smo bili pred blokom in se igrali vse mogoče športe. Ni čudno, da je moja generacija še danes dobra v vseh športih. Ni športa, ki ga ne bi znal, saj smo bili vedno aktivni, vedno tekmovalni … Vesel sem, da je bilo tako,« pravi raper, ki se je pred štirimi leti iz Dravelj preselil v Šmarje Sap. »Čeprav sem imel tam res lepo otroštvo, se zdaj ne bi več vrnil med bloke, v gnečo,« poudari in doda, da trenutno gradi hišo pod Šmarno goro, kamor se bosta do konca leta preselila z dekletom Majo. Takrat bo verjetno spet več na Šmarni gori, ki jo je pred časom obiskoval tudi po dvakrat na dan, zdaj pa se je malo polenil in se spravi v hrib šele, ko ga začne priganjati dekle. »Ampak to se bo spremenilo, saj je kondicija zame zelo pomembna. Ne toliko z estetskega vidika, ampak bolj zaradi počutja, pa tudi na odru se pozna. Za september imam že v načrtu, da se bom vrnil v fitnes in glede tega v svojem življenju vzpostavil malo več discipline.« Rad sicer igra tenis, a meni, da premalo, poleg tega ima dva psa, s katerima vsak dan hodi na sprehode. »En je takšen kot dingo, mešanček. Našel naju je pri dveh mesecih in pol, ko je prišel po vasi do najinega doma. On ima zdaj tri leta, imava pa še posvojeno dobermanko, ki je stara štiri leta,« pojasni.

Glasba

Ko bo prišel z dopusta, bo šel Nipke spet v studio, saj ima že pripravljeno novo skladbo, ki jo bo predstavil javnosti še pred jesenjo. »Mislim, da bo odmeven komad. Nekaj drugačnega bo. Tisti, ki me spremljajo, že vedo, da vedno rad presenetim. Nočem se omejevati s stili ali načrti, včasih potrebujem pritisk, a ne preveč. Predlani sem izdal album, zdaj bom dal ven še kakšen singel, potem spet album … Trenutno se več posvečam ustvarjanju glasbe, produkciji, in ne toliko tekstom. Pri meni je tako, da mora biti ves čas kaj novega,« pravi Nipke, ki ga ne zanima, kaj drugi pričakujejo od njega, dela pač tisto, kar je njemu všeč. »Delal sem od jazza, techna, hip hopa, popa, undergrounda … Nisem usmerjen v nek žanr glasbe, ampak ustvarjam po občutku, trenutnem navdihu. Dokler bo tako, bom tudi samemu sebi zanimiv. Če bom sebi postal beden, pa je itak bolje, da neham …«