Ruby in Amber Čop, hčeri Iztoka Čopa, najboljšega veslača v zgodovini Slovenije, sta rasli z veslanjem, saj sta skupaj z mamo Petro spremljali očeta na številnih tekmovanjih, tudi na olimpijskih igrah. »Nikoli ju nismo silili v ta šport in sta prej trenirali druge športe, med drugim tudi nogomet. Potem pa sta se sami odločili, da se podata v veslanje. Najprej je začela Ruby, kmalu zatem še Amber. Pustil sem jima prosto pot in svobodno odločitev, sem ju pa opozoril, da šport zahteva nekatera odrekanja. Kot nekdanji veslač se nikoli nisem in se ne bom vpletal v delo njunih trenerjev, kar je edino pravilno. Seveda pa s hčerama kdaj doma kakšno rečemo na račun veslanja, si ogledamo posnetke njunih voženj in malo pokomentiramo. Včasih me vprašata za kakšen nasvet in to je vse,« pravi Iztok.

Gotovo je stopiti v čevlje tako uspešnega očeta, ki je na najvišjih tekmovanjih pobiral medalje in pisal zgodovino v slovenskem in svetovnem veslanju, težko, a dekleti se s tem ne obremenjujeta in pišeta vsaka svojo zgodbo. »Obe sta predani športu in doma ju podpiramo, kolikor je v naši moči. Dekleti imata talent, motivacijo in disciplino, kar je za športnike pomembno. Kot mama ju seveda pogrešam in bilo mi je hudo, ko je šla starejša hči Ruby študirat na Nizozemsko, kjer ji na univerzi omogočajo tudi treniranje. A kljub temu je Nizozemska razmeroma blizu in večkrat jo obiščemo, dobita pa se tudi z Iztokom, če se poslovno mudi na tistem koncu Evrope,« pojasni Petra Čop, nekdanja športna novinarka, ki je med drugim pokrivala tudi veslanje, zdaj pa že vrsto let opravlja službo predstavnice za odnose z javnostjo.

Mlajša Amber je letos maturantka in ravno pred nekaj dnevi se je družina skupaj z njo veselila na maturantskem plesu, zdaj pa je čas za nove izzive. Tudi ona se je odločila za študij v tujini. »Amber je že nekaj časa razmišljala o študiju v tujini in že od vsega začetka jo je vleklo v Ameriko. Zdaj je dokončno znano, da odhaja na drugo stran Atlantika. Kot mami mi je malo hudo, celo bolj, kot ko je odhajala starejša. Nizozemska je le v Evropi in uro in pol z letalom oddaljena od Slovenije. Zavedam se, da Amber ne bomo mogli obiskovati tako pogosto, a se bomo kljub temu potrudili in poskrbeli, da bomo čim več skupaj,« še pojasni Petra, za katero se zdaj začenja prav posebno obdobje v življenju. »Na koncu ostajam doma le še jaz. Iztok je poslovno vpet v veslanje in skoraj vse leto veliko od doma, zdaj morda celo več, kot ko je bil kot tekmovalec. Niti za konjičke skoraj nima več časa in le redko se zgodi, da sede v čoln in malo zavesla za dušo in brez pritiskov. Je tudi strasten motorist in poleti se občasno na kakšno poslovno pot ali tekmo odpravi kar z motorjem. Tako da bo v prihodnje treba vse bolj načrtovati in loviti trenutke ter si vzeti čas, da bo lahko družina skupaj. Že veliko let se zavedam, da bosta dekleti odleteli iz domačega gnezda, a si nisem predstavljala, da tako kmalu. Na srečo je zdaj na voljo sodobna tehnologija, ki omogoča stike, kar pa ni enako kot objem. A tudi teh bo še dovolj na voljo. Pomembno je, da imamo radi drug drugega in da se podpiramo.«

Morda pa bo Petra zdaj po dolgih letih našla dovolj časa zase in za svoje konjičke, za katere zaradi družine in službe nikoli ni bilo dovolj časa. Doma na srečo ostaja njihov kuža, ki ji bo krajšal samotne dneve, ko bo ločena od družine. Sicer pa bo Petra kot strastna ljubiteljica potovanj čas izkoristila tudi za kakšen skok na Nizozemsko ali v Ameriko, kjer se bo lahko družila s svojima hčerama. Malo v prednosti bo gotovo očka Iztok, ki bo lahko hčeri srečal tudi na katerem izmed tekmovanj. Mi pa bomo za dekleti držali pesti ter jima želimo veliko študijskih in tekmovalnih uspehov.