Vse je pisalo na njenem obrazu, repertoar pa je bil dolg in pester, od širokega nasmeha in žarečih oči do mrkega pogleda in navzdol upognjenih stisnjenih ustnic. »Nikoli nisem nosila maske. Tega preprosto nimam v sebi. Lahko bi mi rekli tudi Tina bum bum,« nekako tako nam je priznala, ko smo se pogovarjali z njo konec lanskega leta, za praznično prednovoletno številko Zvezd.

Trdno smo prepričani, da njen obraz tudi zdaj, ko so funkcionarji Smučarske zveze Slovenije dali v javnost, da jih z Andreo Massijem menda izsiljujeta, da zahtevata za njen poslovilni nastop na tekmovanju za zlato lisico na pohorski strmini devetdeset tisoč evrov in da nanje pritiskata, ne kaže nič drugega kot čustva, ki vrejo v njej. Ničesar drugega ni videti kot zgolj globoko razočaranje, jezo, grenkobo in bolečino, ki jih Korošica pač ne zna skriti. In Tini se to ne dogaja prvič. Športni funkcionarji so z njo že obračunavali. Pred leti so jo skoraj zlomili, a je na srečo pravočasno v življenje takrat še neobrušenega smučarskega diamanta stopil Andrea Massi.

Več v tiskanem izvodu revije Zvezde (št. 51/2016)