Morda si ne predstavljate, da bi dan začeli v družbi preminulih, a naj omenimo, da krepko več kot pet milijonov ljudi po vsem svetu opravlja delo, pri katerem imajo opravka z umrlimi. Denimo za vrati obdukcijskih dvoran, kar glede na visoko priljubljenost TV-vsebin in literarnega čtiva očitno vzbuja izjemno veliko zanimanja. Zagotovo poznate serije, kot sta Na kraju zločina (CSI: Crime Scene Investigation) in Kosti (Bones), ki temelji na antropološkem in forenzičnem delu dr. Temperance Brennan. Morda pa ste ljubitelji kriminalnih romanov, v katerih lahko spremljate podrobnosti obdukcij, ključnih za preiskavo umorov.
Pa ste se kdaj vprašali, zakaj skušamo preko zaslonov in črk tako radovedno okusiti vonj smrti, ko pa se je v resnici bojimo? Gre za normalne vzgibe, ljudje smo po naravi radovedni, privlačijo nas tabuji in odkrivanje nepredstavljivih dimenzij. A medtem ko se večina zadovolji z dramatičnimi prizori s TV-zaslonov, kjer forenzični junaki osvetljujejo moč znanosti pri odkrivanju resnice, je nas na pot gnala želja po stvarni sliki, ki med drugim razkriva psihološki vidik sprejemanja smrti. Se je ob koncu delavnika mogoče otresti teže, ki jo prinašajo ti poklici? Ta vpogled sta nam prijazno omogočila dr. Peter Kadiš, dr. med., spec. sodne medicine, v. d. predstojnika Oddelka za patologijo, in specializantka sodne medicine Mojca Dovnik, dr. med., z UKC Maribor, kjer na leto opravijo med 600 in 700 obdukcij.
Nemara ste si kdaj ogledali kakšno forenzično serijo, ki prikazuje tudi obdukcije pokojnih – je velika razlika med TV-fikcijo in delom, ki ga opravljate?
Marsikateri sodelavec na oddelku za patologijo spremlja forenzične serije in filme ali bere kriminalne romane v prostem času. Filmske uspešnice so le redko neposredna kopija resničnega življenja in podobno velja tudi za prikaz obdukcije, ki je največkrat le simboličen in zelo poenostavljen, pogosto pa tudi senzacionalističen in nima skoraj ničesar skupnega s pravo obdukcijo, ki je visoko strokovno in odgovorno delo.
Vas pri televizijskih zgodbah kaj zmoti, morda celo vznejevolji?
Razlik med dejanskim opravljanjem obdukcij in prikazom na televiziji je precej, vendar je filmska industrija zabavna, namenjena širši javnosti, zato jo je najbolje tako tudi sprejemati, jemati z rezervo. Narobe je samo takrat, ko strokovnjaki nekritično prenašajo prikaze v strokovno delo in strokovne komentarje (npr. pogosto odvetniki na sodišču).
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 2, 14. januar 2025.
