To so na kratko proslavili, zdaj pa garajo naprej. Še vedno so osredotočeni na podpise, saj jih morajo zbrati dodatnih 175 – za rezervo, če bi bil kakšen v procesu preverbe razveljavljen. Na kratko smo zaslišali Niko Kovač, ki je imela med največjo kampanjo, ki so se je lotili doslej, tudi črne dni.
Ne samo največja, kampanja Moj glas, moja izbira (My voice my choice) je tudi najtežja preizkušnja za zagnane aktivistke Inštituta 8. marec. »Predstavljale smo si, da ima vsaka država v Evropi gibanja, kot je naš inštitut – gredo na ulico, zberejo podpise – in da se to naredi hitro. Pa smo ugotovile, da ni tako in bomo za zbiranje potrebovale več časa, saj je bilo treba vzpostaviti gibanja po vsej Evropi. Na začetku poletja se nam je povsem ustavilo – pri 500.000 podpisih, zato smo spremenile strategijo in začeli sami organizirati prostovoljce po vsej Evropi.«
Torej ste vse vajeti vzele v roke ve, slovenske aktivistke?
Da, mi v inštitutu. In zdaj lahko z velikim ponosom povem, da imamo v vsaki državi ekipo prostovoljcev, ki delajo za My voice, my choice. Osebno smo se povezale z več kot tisoč prostovoljci v več kot 300 organizacijah in jih začele koordinirati. Kampanja je povezala toliko različnih ljudi – na Hrvaškem nam ne bi uspelo, če je ne bi vzela za svojo Severina. Ko je objavila video in delila vest o kampanji, se je zgodil odločilen premik. Z njo smo še vedno v stiku in pokazalo se je, da lahko znana oseba okoli sebe zgradi gibanje. V Grčiji je to storila njihova najbolj znana TV-voditeljica in spremenila Grčijo v eno najuspešnejših držav po številu podpisov. V Italiji so prostovoljci cele dneve zbirali podpise na ulicah mest in vasi. Ne samo, da smo zbrali milijon podpisov, da smo se postavili za varen in dostopen splav, ampak smo tudi zgradili gibanje, ki presega Slovenijo in je prisotno po vsej Evropi. Nam pa ogromno pišejo tudi iz Amerike, saj je tam k naši vidnosti pripomogel Barack Obama, pa igralec Mark Ruffalo – sporočajo, da jim pomenimo upanje v času, ko so njihove reproduktivne pravice napadene. Naša Tina, ena najmlajših aktivistk inštituta, je imela intervju za japonski časopis, potem ko je na neki konferenci predstavljala našo pobudo in navdušila japonsko novinarko. Ganljivo je bilo recimo spremljati, kako so v Nemčiji podpise zbirale Babice proti fašizmu, je pa to prva kampanja, ki so jo vzeli za svojo srednješolci – generacija Z. To ni zmaga mene ali inštituta, ampak zmaga tisočih ljudi in vsak izmed njih ve, kje je Slovenija.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 2, 14. januar 2025.
