»Stara sem 39 let. Sem žena in mama treh otrok. Od nekdaj sem si želela družine in zdaj se ji z veseljem posvečam. Otroci so še majhni in me potrebujejo, zato sem se zavestno odločila, da skrb zase in razvajanje za nekaj časa odložim. Ko bodo malce samostojnejši, pa si bom z veseljem vzela čas tudi zase. Vendar pa že zelo dolgo v meni tli želja, da bi se mi posvetili mojstri frizerji, vizažistka, stilistka, fotografinja,« je iskreno povedala Mateja, diplomirana medicinska sestra iz Destrnika, krasne vasi med Ptujem in Lenartom.
Ličenje: Manca Maselj
Stilistka: Brigita Potočki /MJZ Fashion
Lasna kozmetika: LITERAM Care line
Pričeska: Literam terapevtka Nataša Učakar za LITERAM INSTITUTE Salon Piskar, Miševa 1, Domžale
Obleka: Half Price Ljubljana
Nakit: Lunca, Ljubljana
»Uživam v življenju na deželi, kjer je neokrnjena narava, kamorkoli seže pogled, prekrasni griči, sončni vzhodi, ki ti jemljejo dih, mir, kjer ti do srca seže prekrasno petje ptic. Z dvema sestrama sem odrasla na manjši kmetiji. Starši so nam dali veliko ljubezni, pa tudi dobro popotnico za življenje v obliki poštenosti in delovnih navad, ki mi še kako pridejo prav in jih skušam predati tudi svojim otrokom,« je povedala Mateja, ki je od nekdaj zelo sočutna ženska in rada pomaga ljudem. Zato je bila odločitev za vpis na zdravstveno šolo čisto logična.
Želela si je postati kirurginja, a je zelo uživala kot diplomirana operacijska medicinska sestra v mariborski bolnišnici. Ko ji je to postalo prenaporno, je šla delat v dom starejših, tam sočutno pomaga najranljivejšim. Hvaležna je, da je pred več kot dvema desetletjema spoznala krasnega moža, ki jo podpira in ji stoji ob strani. »Spoznala sva se pri mladinskem verouku. Dobivali smo se vsak petek zvečer in počasi sva se zbližala. Zdaj sva skupaj že 21 let, mož je inženir gozdarstva. V prostem času se ukvarja tudi s čebelarjenjem. Doma imamo čebele in letos smo pridelali svoj prvi med,« se je pohvalila Mateja in dodala, da sta si želela tudi velike družine. Rodili so se jima trije otroci. Zdaj so stari osem in pol, tri in pol ter eno leto ter tako od mame kot od očeta zahtevajo veliko predanosti.
»V prostem času, ki ga je sicer zelo malo, najraje berem kako dobro knjigo, z velikim veseljem pa tudi skrbim za vrt in vso zelenjavo, ki jo s skupnimi močmi pridelamo doma. Z družino se zelo rada sprehajam po domačem kraju, saj tako tudi ohranjam stike z domačini, za katere sicer ne ostane skoraj nič časa. Včasih sva bila z možem tudi strastna pohodnika, Slovenijo sva prehodila po dolgem in počez. Ne morete verjeti, koliko lepot imamo čisto pred nosom! Škoda, da jih ne vidimo in si želimo samo daleč. Hoja je strast, ki naju povezuje. Ko bodo otroci nekoliko zrasli, bova znova šla peš kam dlje,« je prepričana Mateja, ponosna na to, da v njihovem domu ni televizije ter da z otroki in možem raje kartajo, skupaj berejo knjige o živalih in rastlinah ter se veselijo vsakega skupnega trenutka. Hvaležna in ponosna pa je tudi na svojih šest krščencev, s katerimi pa zaradi pomanjkanja časa preživi premalo časa. »Vesela in hvaležna sem za vsak trenutek, ki mi je dan na tej majhni piki, na kateri živimo le kratek čas.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 44, 29. oktober 2024.
