»Število sršenov in drugih os, sršen namreč spada med ose, iz leta v leto precej niha. Na to vplivajo vreme in drugi dejavniki. Populacijska nihanja so v naravi povsem običajna, le da pri večini živali tega niti ne opazimo, ker nismo tako pozorni nanje v primerjavi s tistimi, ki se jih bojimo ali so nam nadležne. Povečanje števila sršenov se pokaže predvsem proti koncu poletja, ko so njihove družine največje. Takrat se tudi začne sezona obiranja sadja, zato jih še hitreje opazimo,« pravi doc. dr. Danilo Bevk, ki se na Nacionalnem inštitutu za biologijo ukvarja predvsem s pestrostjo divjih opraševalcev, njihovim pomenom za kmetijstvo in varstvom. Je tudi predsednik društva Čmrljica – slovenskega društva za varstvo opraševalcev.
Sršeni – nadloga?
Evropski sršen spada v družino os in pri marsikom že zaradi svoje velikosti zbuja strah, ose pa veljajo za nadležne. Nas mora biti pred njim strah? »Ose večinoma niso napadalne, razen če stikamo okrog njihovih gnezd, ampak v tem primeru gre za obrambo. Če srečamo sršena v naravi, ni verjetno, da bi nas kar pičil. Tudi če prileti v stanovanje, ne. Se pa sršeni po vedenju precej razlikujejo od nekaterih drugih os. Nimajo namreč navade, da bi nas obletavali, ko bi jedli, stikali po krožnikih, kozarcih, lezli v pločevinke in podobno. Zaradi tega niso tako nadležni in je precej manjša verjetnost, da bi nas pičili. Pri osah moramo na piknikih prav paziti, da jih s hrano ali pijačo ne zanesemo v usta – pik v ustni votlini je namreč nevaren tudi za ljudi, ki na pik niso alergični. Druga dejavnost, kjer je povečana nevarnost za pik, pa je obiranje sadja. Tu lahko sršena ali oso po nesreči primemo in nas zato piči. Zlasti alergiki morajo biti pri tem opravilu zelo previdni, za druge pa pik ni nevaren, le neprijeten.«
Sršenje gnezdo na domači hiši?
Avgusta letos so poročali o več odstranitvah sršenjih gnezd po Sloveniji, zlasti na stanovanjskih stavbah, kjer so bila preblizu stanovalcem. Pa je to res vedno potrebno? »Mislim, da je veliko sršenjih gnezd uničenih povsem brez potrebe. Sršeni, če imajo mir, niso agresivni, in če je gnezdo nekaj metrov od nas, v večini primerov v resnici niso nevarni sosedje. Mogoče moramo zvečer paziti, da jih luč ne privabi v stanovanje. Če je gnezdo zelo blizu, pa razumem, da se jih ljudje bojijo in jih odstranijo. A tega naj se lotijo izkušeni ljudje z ustrezno zaščitno opremo. Pogosto so to gasilci.«
Koristna žuželka
Naš evropski sršen ni le plenilska žuželka, temveč tudi pomemben del zdravih ekosistemov in koristen v našem okolju. »Sršeni živijo v skupnostih, družinah, ki jih pomladi osnujejo matice. Te namreč preživijo zimo. Gnezdo naredijo iz koščkov lesa, iz nekakšnega papirja, in poskrbijo za prvo generacijo delavk. Število delavk nato do konca poletja naraste na nekaj sto ali tisoč. Takrat se v gnezdu izležejo tudi nove matice in samci. Matice se po parjenju odpravijo prezimovat, vsi preostali člani družine pa propadejo.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 36, 3. september 2024.
