Prolog: bila sem na tečaju mozaika, kar je zelo precizno in dolgotrajno delo, in tam sem med drugimi srečala vitkega fanta, ki v umetniško delavnico zahaja že dolgo in ga dobro poznajo. Odšel je pred koncem tečaja, jaz pa sem občudovala ptiča, ki ga je sestavljal. Potem je sledila zgodba – mladenič da ima Parkinsonovo bolezen. Ampak saj se ne trese, sem pripomnila. Ker smo imeli skupno kosilo, bi to opazila vsaj za mizo, saj se bolnikom tresejo roke s priborom, kar je še bolj vidno. Ja, res se ne trese, so mi rekli stalni obiskovalci, ampak nekoč se je, dokler ni začel jemati kokosovega olja. Seveda pa jemlje tudi zdravila, jasno.
In potem je ena od tečajnic povedala, da se je tresel njen pes, dobila je nasvet, naj mu med hrano meša kokosovo olje – in pes se je nehal tresti. Ko je to povedala svoji veterinarki, ji je rekla, da to ve. Ampak zakaj tega ne pove skrbnikom s tresočimi se živalmi, ki imajo očitno okvarjene možgane? Ker pač ni znanstveno dokazano.
Ne vem, kaj počnete, a počnite to še naprej, je stavek, ki ga bolniki velikokrat slišimo od svojih zdravnikov, ko se nam kljub neprijetni diagnozi zdravstveno stanje vidno izboljša. Pa bi radi povedali, kaj počnemo, ker bi to pomagalo še drugim. Zdravniki so seveda previdni, kadar zadeve niso znanstveno dokazane, pa čeprav gre za čaj, vrsto hrane, nenavadno mazilo, ki ni iz lekarne, ali terapevtske postopke, ki niso na seznamu uradne medicine. O tem, da se farmacija boji poceni preprostih rešitev iz narave, je tudi mogoče na dolgo razpravljati. Skratka, ko se nam zatakne, smo pripravljeni spremeniti življenjski slog, hkrati seveda iščemo kakršnekoli načine, da bi se nam zdravje izboljšalo. Nekateri jih najdejo.
Mimogrede, predavatelji o demenci (ki niso zdravniki) med koristnimi prehranskimi dodatki omenjajo tudi kokosovo olje. Torej zanj vedo.
Zaupajte nam svoje izkušnje! Skratka, preveč sladkorja in premalo ketonov v krvi je najkrajša pot do nevroloških bolezni, pravijo izkušnje, a kako ta proces prekiniti in obrniti v zdravju koristno smer? Je lahko rešitev res tako preprosta, kot so od dve do tri žlice kokosove maščobe na dan, ki jih uporabimo pri kuhanju, za popestritev jogurta, v smutijih, kot namaz ali kako drugače? Bralke in bralce prosimo, da nam zaupate svoje izkušnje, saj bi z njimi morda lahko pomagali številnim bolnikom in njihovim svojcem, morda pa tudi spodbudili več raziskav tega morda res čudežnega in cenovno dostopnega zdravila.
Reševala je moža
Zgodba je stara več kot 15 let, o njej je pisal tudi znani alternativec dr. Iztok Ostan in gre takole: ameriška zdravnica dr. Mary T. Newport je leta 2008 skušala svojega soproga, ki je zbolel za Alzheimerjevo demenco, vključiti med prostovoljce, ki so preizkušali nova zdravila. Na prvi kliniki so ga odklonili, češ da je prehudo prizadet, saj je na posebnem testu dosegel le 12 točk od 30, doseči pa bi jih moral vsaj 16. Test v naslednji ustanovi je imel že naslednji dan. V dokumentaciji o novih zdravilih je prebrala, da temeljijo na srednje verižnih trigliceridih (kratica v angleščini je MTC, kar je ime znanega olja), ki pa so tudi osnovna sestavina kokosovega olja. Zjutraj mu je dala v kosmiče tri žlice in pol kokosovega olja in na testu je dosegel 18 točk! Seveda je dr. Newport nadaljevala s terapijo in sčasoma je mož dosegel 20 točk, dovolj, da se ni več izgubljal, prepoznaval je ljudi in lahko je komuniciral. Stanje se mu je občutno izboljšalo, seveda pa propadlih delov možganov ni bilo mogoče obnoviti, mož torej ni povsem ozdravel. Lahko torej nevrološke bolezni ustavimo in celo bistveno izboljšamo, če še niso preveč napredovale? In to s preprostim prehranskim dodatkom, ki ga lahko vključimo v vsakodnevno prehrano?
Raziskave so in niso
Če pobrskate po spletu, najdete številne članke, ki opevajo deviško kokosovo olje kot univerzalno zdravilo in naštevajo številne raziskave, ki da to potrjujejo. Kar 1500 naj bi jih bilo. Seveda takšne nebuloze objavljajo predvsem prodajalci prehranskih dodatkov. Kokosovo olje vsebuje lavrinsko kislino, ki učinkuje na telo izjemno ugodno, vsebuje pa tudi 92 odstotkov nasičenih maščob, ki slabo vplivajo na srce in ožilje, pravijo strokovnjaki. Njihovi nasprotniki pribijajo, da je kokosova maščoba sestavljena precej drugače od drugih nasičenih maščob. Prebivalci Karibskega otočja dobijo večino energije prav iz kokosovega olja, pa skoraj ne poznajo srčno-žilnih bolezni. Omeniti je treba, da je njihova siceršnja prehrana sestavljena predvsem iz zelenjave, sadja in rib, torej je precej drugačna, kot so evropsko-ameriški predelani obroki. Torej ni nujno, da jim koristi samo kokos.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 20, 14. maj, 2024.
