Znana je zgodba pevke in igralke Barbre Streisand, ki se je odločila za kloniranje svoje drage psičke, dolgoletne spremljevalke Samanthe, ker jo je njena izguba tako zelo prizadela. »Lažje jo je bilo spustiti na drugo stran mavrice, če sem vedela, da lahko del nje ob meni na tak način živi naprej,« je povedala. Zdaj ji življenje zapolnjujeta kar dva psička, ki sta se razvila iz Samanthine DNK. Od nedavnega pa lahko ljubljenčka klonirate tudi nedaleč od nas, v Splitu, kjer je francoski znanstvenik, biolog François-Xavier Pellay, odprl prvo evropsko kliniko za kloniranje živali.
Seveda je veliko lažje kupiti ali v zavetišču posvojiti novega psička, tako kot je po Samanthinem slovesu naredila Barbra Streisand, ampak nekateri ljudje, za katere je bila žival kot družinski član, res težko prenesejo izgubo, zato se odločijo za kloniranje ljubljenčka. Kot se je pozneje odločila tudi Streisandova, ki ima poleg posvojenega psička še dva, ki sta se razvila iz genetskega materiala njene drage Sammy. »Lahko klonirate videz, ki bo seveda popolnoma enak vašemu prejšnjemu ljubljenčku, žal pa ne morete klonirati njegove duše,« je v enem od intervjujev povedala pevka. Ker so postopki kloniranja za navadne smrtnike izjemno dragi, je takih kloniranih primerkov po svetu nekaj tisoč, klonirajo jih pa že več kot dve desetletji, zato tudi ni bojazni, da bi kloniranje hišnih ljubljenčkov postalo nekaj običajnega, nam je povedal Pellay, ko smo ga poklicali v njegov laboratorij v Splitu.
Specialist za pomlajevanje kože
Pellay je sicer biolog, specialist za biologijo staranja. »Že kot najstnik sem sošolcem govoril, da bom našel zdravilo proti staranju. Ni mi všeč ideja, da nekoč vsi ostarimo in umremo,« je povedal. Prizadeval se je v naravi najti molekulo, ki lahko upočasni staranje. Ker je bil na tem področju zelo uspešen, ga je v svoj tim povabil izjemno znani in tudi v tujini uspešni hrvaški znanstvenik, genetik in molekularni biolog Miroslav Radman, ki živi v Parizu. Potem pa mu je ponudil delo v svojem inštitutu Medils v Splitu, tja se je pred desetimi leti preselil z ženo Tajvanko in dvema otrokoma. Po šestih, sedmih letih je inštitut zapustil in ustanovil svoje podjetje Laboratorij za celične kulture (Cell Culture Lab), specializirano za pomlajevanje kože. »Razvili smo metodo, s katero pomlajujemo kožo, a za ta postopek moramo prej vzgojiti celice kože, fibroblasta,« nam je razložil. Seveda je sam prvi preizkusil metodo in človek mu res ne bi presodil njegovih let. »Ko bi šele videli mojo ženo,« je pripomnil. Kakorkoli, postopek pomlajevanja kože je podoben prvemu koraku postopka kloniranja živali. Tako jih je pred dvema letoma našlo eno največjih kitajskih podjetij za kloniranje, ki je iskalo partnerja na evropskem tržišču. »Kloniranje je torej samo del naše dejavnosti. Sploh pa mi naredimo le prvo stopnjo tega procesa, vzgojimo celice, potem pa jih pošljemo v ustanove za kloniranje na Kitajsko, v Ameriko ali Južno Ameriko,« je povedal Pellay. Sprva je deloval kot nekakšen servis kitajskemu podjetju, ki mu je pošiljalo stranke, potem pa so posel razširili in zdaj kot partnersko podjetje delajo vse sami ter sodelujejo tudi z drugimi podjetji za kloniranje v svetu.
Drag podvig. Postopek kloniranja je sicer zelo drag podvig. Na splitski kliniki je največ zanimanja za kloniranje psov, mačk in konjev.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 20, 14. maj, 2024.
