Ne le sladkor za slajši okus in ječmenov slad za temnejšo barvo, temveč tudi eksotične sestavine in maščobe. Kruh je osnovno živilo, pogosto na jedilniku, torej še zdaleč ni vseeno, kakšnega uživamo. Rešitev? Prebirajte deklaracije, čeprav boste ugotovili, da je kruh brez aditivov skoraj nemogoče najti. Ga še pečete doma?
Prehranska strokovnjakinja Marija Merljak je prepričana, da se je treba vrniti k ekološko pridelanemu žitu, mletemu na kamne: »Žitno zrno ni le vir ogljikovih hidratov, v njem so tudi beljakovine, minerali in nekateri vitamini, z njim pa dobimo tudi prehranske vlaknine. Če je žito ekološko pridelano in zrnje zmleto v mlinu na mlinske kamne, moka vsebuje tudi kalček in je hranljivejša. Prav v žitnem kalčku so esencialne maščobne kisline, ki so ključne za naše celične membrane. Vendar je taka polnovredna moka, ki je zmleta iz celega žitnega zrna s kalčkom vred, hitreje pokvarljiva. Industrija zato danes žito po večini melje v valjčnih mlinih, kar pomeni, da zrnu najprej odstranijo kalček. Taka industrijska moka je zato obstojnejša, vendar manj hranljiva in posledično je tak tudi kruh. Če so v njem še umetni dodatki, se lahko zgodi, da naše telo teh snovi ne zmore razgraditi in so ti presežki škodljivi za delovanje naših celic. Če kruh z umetnimi dodatki uživamo dan za dnem, leto za letom, prej ali slej obremeni naš organizem. To velja tudi za eksotične maščobe, kakršnih naš organizem ni vajen. Tudi te lahko motijo osnovno delovanje celic in porušijo razmerje maščobnih kislin. Najbolj zdrav je polnovredni kruh iz sestavin, ki so zrasle v naši okolici, jih naše telo pozna in ima pripravljene encime, da jih lahko razgradi.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 17, 23. april, 2024.
