Velikim avgustovskim poplavam po vsej Sloveniji je nedavno sledilo še poplavljanje meteornih voda v Ljubljani in Slovenskem primorju. Pri nas je bilo doslej največ poplav jeseni, zato marsikoga že skrbijo naslednje intenzivne, dolgotrajne padavine. Dr. Primož Banovec, docent na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in direktor Inštituta za vodarstvo, pravi, da je bilo območje Slovenije vedno poplavno ogroženo, treba pa je znova vzpostaviti ustrezen sistem upravljanja voda in krepiti organizacije, ki zagotavljajo poplavno varnost. Poudarja, da v njegovi stroki po vsem svetu trenutno velja krilatica, da za poplave ne smemo kriviti podnebnih sprememb.
»Ne morem se strinjati s preprostim posploševanjem, da je Slovenija še bolj poplavno ogrožena. Območje Slovenije je bilo vedno poplavno ogroženo. O tem priča odlična razstava o zgodovini poplav na Celjskem s prvimi zabeleženimi katastrofalnimi poplavami leta 1550 in potem redno naprej. Kota poplav leta 1851, ki je ugotovljena na Snežniškem gradu, od takrat še ni bila dosežena, niti blizu,« pojasnjuje dr. Primož Banovec, docent na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in direktor Inštituta za vodarstvo. Tam se ukvarjajo z modeliranjem poplav in razvojem ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti in tudi »z obvladovanjem drugih tveganj, saj je to sistemsko zelo primerljivo. Uporabljam množino, ker je to timsko delo, ponosen in hvaležen sem ekipi, ki dela z mano.«
»Izjave, da smo priča poplavam, ki jih ni bilo mogoče predvideti, politiki pogosto uporabijo kot opravičilo, ker niso opravili svojega dela. V naši stroki po vsem svetu trenutno velja krilatica 'Don't blame it on the climate change' (ne krivite podnebnih sprememb). Podnebne spremembe so seveda tu in stanje resno zaostrujejo, vendar jih ne smemo uporabljati za izgovor.«
Poplavna varnost?
Kakšni so v takih okoliščinah nujni in bistveni ukrepi, da bo Slovenija poplavno varnejša? »Nujen in bistven ukrep je samo en: dolgoročna krepitev organizacij, katerih naloga je zagotavljati poplavno varnost. Pri tem je treba razumeti vlogo celotnega niza organizacij in njihovih funkcij, kot so načrtovalci, projektanti, izvajalci, sodelovanje z javnostmi, izobraževanje na vseh ravneh, tudi kontinuirano izobraževanje zaposlenih, izvajanje nadzora nad vsem, inšpekcije in njihova učinkovitost, razvoj standardov, operativnost arhivov, informacijska podpora, mednarodno sodelovanje in ne nazadnje tudi financiranje. In šele začel sem naštevati. Veliko področij je komajda zasedenih, nekatera sploh ne obstajajo, primerljivost z organizacijami v tujini sploh ni mogoča. Ko se bo vzpostavil tak sistem, ki bo imel nalogo zagotavljati poplavno varnost oziroma zmanjšano poplavno ogroženost, bomo lahko tudi prebivalci postopoma postali varnejši. Zelo nevarno je razmišljanje, da bomo zdaj samo z gradbenimi ukrepi prišli do cilja.«
Potrebujemo dolgoročne rešitve
»Koliko časa bo to trajalo? Huh, stvar politične volje, in politična volja je posledica pritiska volivcev. Če si politiki pred volitvami po navadi kupujejo glasove z asfaltiranjem, slušalkami, sendviči in podobnimi kratkoročnimi bombončki, se mora javnost zdaj ustrezno organizirati, zavrniti bombončke in zahtevati dolgoročne rešitve. Ni lahko. Po optimističnem scenariju bova midva že globoko v pokoju, ampak začeti je treba takoj.«
Upravljanje voda. V čem je še težava? »Mislim, da gre za globoko težavo. V vseh državah v tujini so ponosni na nepretrganost upravljanja voda, Hrvatske vode so praznovale 145-letnico organiziranega upravljanja voda, Nizozemska to postavlja v 12. stoletje, v Italiji so ponosni na organiziranost upravljanja voda, ki sega celo v rimske čase. Pri nas bi bil primerljiv mejnik Postava zastran rabe, napeljevanje in odvračanje voda iz leta 1872, torej pred 151 leti, ali pa recimo Samoupravni sporazum o ustanovitvi območne vodne skupnosti za vodno območje Ljubljanica - Sava iz leta 1974. Torej imamo tudi v Sloveniji lahko močno tradicijo, na kateri je treba graditi, ne pa sproti pozabljati delujočih rešitev.«
Kamniška Bistrica kot primer
Reka Kamniška Bistrica je eden izmed večjih hudournikov v Sloveniji. Že v sami dolini Kamniške Bistrice se ji pridruži več hudourniških potokov, ki pobirajo vode po številnih hribih in strmih pobočjih gora Kamniško-Savinjskih Alp. V nedavnih poplavah so bile močno prizadete vse občine na povodju Kamniške Bistrice. Zakaj je prišlo do poplav tako velikih razsežnosti? »Imamo srečo, da je bilo naše ozemlje nekoč del precej organizirane države, avstro-ogrskega imperija. Zato imamo na razpolago digitalizirane karte naših krajev že iz 18. stoletja. No, približno uporabne so z začetka 19. stoletja. Območja, ki so jih imenovali poplavne loke – po nemško Auen –, so naši predniki poselili. Če poseliš poplavna območja, si poplavno ogrožen, zato moraš vlagati v infrastrukturo, ki zagotavlja ustrezno raven poplavne varnosti. Tu smo popolnoma primerljivi recimo z Nizozemsko, kjer jim je popolnoma jasno, da ne gre brez resnih projektov, vzdrževanja nasipov, vzdrževanja institucij, ki so odgovorne za te naloge, vrhunskega znanja za zagotavljanje delovanja teh ustanov. Brez izvajanja teh nalog kratko malo ni Nizozemske. Si predstavljate, da bi na Nizozemskem kdo rekel, da je potrebna le zdrava kmečka pamet?«
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 36, 5. september, 2023.
