»Za preobrazbo mi je povedala prijateljica. Pred časom ste jo tako lepo pocrkljali, da je to privoščila tudi meni in me kar prijavila. Vedno sem bila nekaj posebnega, življenje me je zelo preizkušalo, pa sem si rekla, pa pojdimo še sem,« se je smejala 65-letna Renata Laznik iz Ivančne Gorice, ki se je na Dolenjsko preselila iz Dobrne. Kljub temu da je bila od rojstva veliko bolna in je res veliko časa preživela po bolnišnicah, je vesela, optimistična in polna življenjske energije.
Ličenje: Manca Maselj
Stilistka: Brigita Potočki /MJZ Fashion
Kozmetika: Christian Dior
Lasna kozmetika: LITERAM Care line
Pričeska: LITERAM terapevtka Nataša Učakar za LITERAM INSTITUTE Salon Piskar, Miševa 1, Domžale
Oblačila: Lunca, Ljubljana
Roža: Cherry Monday Boutique, Domžale
»Do petindvajsetega leta sem živela na Dobrni. Moje življenje je bilo, milo rečeno, dramatično. Odkar sem se rodila, sem bolna. Rodila sem se brez zadnjega dela črevesja in sem pri komaj treh dneh starosti dobila stomo, ki jo imam še danes. Seveda se tega ne spomnim, se pa dobro spomnim, da sem večino življenja preživela po bolnišnicah. To me je dodobra zaznamovalo. Težko je biti takšen bolehen otrok, katerega domače okolje je bolnišnica. Bolj kot starši so mi bili domači zdravniki, sestre ... Ko je napočil čas za šolo, je bilo tudi tam precej zahtevno, saj sem veliko manjkala. Z nekaterimi sošolci se mi je uspelo povezati, z drugimi ne. Saj veste, kakšni so otroci. Nekateri bolj razumejo drugačnost sošolcev kot drugi,« je iskreno in brez grenkobe ali bolečine pripovedovala Renata, ki zaradi zdravstvenih težav ni mogla v srednjo šolo. Namesto tega je šla delat. Nadvse se je upirala, ko jo je zdravnik hotel upokojiti že pri devetnajstih letih. »Kljub temu da sem bila veliko na bolniški, se nisem dala. Uživala sem v delu v Bolnišnici Celje, ko pa sem se poročila, sem šla delat na banko v Ljubljani. Tam so mi zaupali veliko del – od kuhinje, kurirstva do snažilke. Metlo sem še vedno lahko držala v roki.« Njen mož je bil vdovec z dvema otrokoma. Ta sta bila takrat stara enajst in pet let, tako da je bilo vedno pestro. Skupaj sta že štirideset let. Pri tridesetih letih so jo upokojili, ona pa ni znala nikoli brez dela posedati doma, temveč si je vedno našla stvari, ki so jo zanimale, si z njimi krajšala čas in pomagala ljudem.
»Sem dobrovoljna in ne kažem svojih pomanjkljivosti vsakemu človeku. Pa tudi ne dovolim si, da me kdo pomiluje. Sem članica različnih društev, tako pomagam ljudem in na življenje gledam s pozitivne plati. Rada prepevam pri ljudskih pevcih Studenček, poleg članstva v raznih društvih sem prostovoljka v bolnišnicah in na domu. To mi veliko pomeni, vsak pogovor z ljudmi je dragocen,« pravi Renata, ki pri vseh teh obveznostih in dejavnostih obdeluje vrt ter skrbi za bolnega moža. »Rada sem aktivna, to me drži pokonci. Ko sem si želela na zdravstveno šolo, mi je neki primarij dejal, Renata, to ni zate. Takrat, namesto da bi me porinili v življenje, so me ščitili in govorili, da ne zmorem. To je bila največja napaka, ki so mi jo naredili. Vedno sem se borila, nikoli si nisem priznala, da mi kaj manjka ali da česa ne morem. Seveda lahko, veliko stvari, in to me drži pokonci,« je veselo sklenila.
Nasvet frizerke in mojstrice ličenja:
»Rada sem urejena in zelo pogosto obiskujem frizerja. Imela sem že vse sorte frizure, vedno drzne, včasih so mi rekli, da sem kar malo čudna. Vendar mi ni nikoli bilo žal, da sem malo posebna. Tega sem si zaželela tudi na preobrazbi,« je iskreno povedala Renata. Frizerka Nataša ji je na delno posvetljene in modro obarvane lase na narastek najprej nanesla belilo, da ga je posvetlila in odstranila moder pigment. Nato ji je nanesla vijolično barvo in ji naredila modno pričesko.
Mojstrici ličenja Manci pa je Renata povedala, da se rada liči. Če ne drugega, si nanese šminko na usta. Manca ji je v skladu z novo barvo las in živahnim značajem naredila zelo intenziven make up, prevladovala je vijolična barva. Njen novi videz je zaokrožila z debelo plastjo črne maskare.
