Glede na to, da še vedno pogosto dežuje, bo nadležnih krvosesov v juliju in avgustu še več. Še zlasti ob rekah in jezerih, kjer radi dopustujemo. Biologinja in raziskovalka doc. dr. Katja Adam pravi, da tigrastega in japonskega komarja najdemo že skoraj povsod v Sloveniji. Na širjenje invazivnih vrst komarjev, ki so prenašalci nevarnih bolezni, kot sta denga in čikungunja, severneje in zahodneje po Evropi – zaradi podnebnih sprememb –, je nedavno opozoril Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni ECDC. Vsa Evropa trepeta pred naselitvijo komarja ščitarja, glavnega prenašalca denge, ki se je v zadnjih letih že pojavil v več evropskih državah. Ta nevarni virus pa lahko prenaša tudi tigrasti komar.
»Število komarjev pri nas je močno odvisno od okoljskih razmer. Če je pomlad zelo deževna, potem to vodi v povečano število vrst komarjev, katerih razvoj je vezan na poplavne ravnice rek in jezer. Samice komarjev teh vrst svoja jajčeca odložijo na zemljo ob reke in jezera. Ko se vodostaj dvigne in ta jajčeca preplavi, se iz njih razvijejo ličinke, nato bube in na koncu odrasli osebki. To se zgodi večinoma ob obilnih padavinah spomladi, čemur z zamikom sledi povečano pojavljanje vrst. Nekatere invazivne vrste, kot so tigrasti, japonski in korejski komar, pa višek v številnosti dosežejo v poletnem času. Tudi zanje velja, da je jih več, če je poletje bolj deževno. Julija in avgusta tako pričakujemo vrh številnosti predvsem invazivnih vrst; koliko jih bo, pa je odvisno od razmer to poletje,« pojasnjuje biologinja doc. dr. Katja Adam, raziskovalka in asistentka na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, ki sodeluje v mednarodnih in nacionalnih projektih ter študijskih programih varstvena biologija in varstvo narave. Trenutno sodeluje v več projektih, kjer je vodja raziskav slovenske favne komarjev.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 28, 11. julij, 2023.
