Zavoljo razširitve Opere je pred leti padla 115-letna bukev, zdaj bo padel kostanj. Rdečelistne lepotice takrat ni rešilo niti dejstvo, da je bila naravna vrednota lokalnega pomena. Stara drevesa očitno nimajo več kaj iskati v mestih. Zakaj, arhitekti in uradniki, ne gre drugače? Nočete, ne želite? Mnogi so prepričani, da bi lahko imeli tako prizidek kot drevo.
Starih dreves v mestih ne bo več
Kljub temu da se bomo ljudje v mestih od vročine scvrli, za stara drevesa z bogato krošnjo, ki ponujajo nenadomestljivo senco, v mestih ni več prostora. Umakniti se morajo betonu, zidakom, namesto da bi novogradnje prilagajali veličastnim zelenim mogočnežem, ki bi se jim morali v zahvalo prikloniti. Raje bomo še naprej tarnali zaradi vročinskih udarov, in si, ker se seveda zavedamo, da ti udari ogrožajo naše zdravje in življenje, izmišljali »inovativne« projekte. Takšen je nedavno predstavljeni Ljubljanski ledenik, ki ni nič drugega kot svetovalni projekt, kam se v prestolnici umakniti pred vročino. V senco starega drevesa pri Drami se verjetno ne bomo mogli več.
Odločitev, da bo kostanj moral umreti, ni bila sprejeta z danes na jutri, tudi ne brezobzirno, je razbrati iz pojasnil SNG Drama. Prepričali so se tudi o možnosti presaditve, ta bi stala skoraj 100.000 evrov, pa še stresno bi bilo za drevo, ki bi mu s tem skrajšali življenjsko dobo. Strokovnjaki arboristi pa so opravili tudi temeljit pregled in ugotovili, da so v dolgi dobi drevo že poškodovali in da je na tistih mestih duplina ter že deloma razkrojen les. Tako nas želijo nekako potolažiti, da drevo že razpada?
Borite se za vsako drevo!
Bo ljudem uspelo s peticijo premakniti odločevalce, strokovno delovno skupino v projektu prenove Drame, imenovano na ministrstvu za kulturo?
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 27, 4. julij, 2023.
