Mikroplastika. Beseda, ki jo zadnji dve leti slišimo vse (pre)večkrat. Ne le, da je plastika eden največjih okoljskih problemov, njene najdrobnejše delčke že tudi jemo, vdihavamo in pijemo. Da, tudi v naši pitni vodi je. Ena od rešitev zanjo pa je zrasla na slovenskih tleh. Inovator Hakim El Khiar je seriji svojih izumov dodal še filter za vodo, ki ga lahko uporablja tako industrija kot vsak od nas doma.
Plastiko so izumili leta 1907 in takoj je zavzela svet. Dobrih sto let pozneje je ogromen svetovni problem zaradi onesnaževanja okolja. Danes je plastika vsepovsod. Skorajda ni več naprave, vključno z medicinskimi, ki ne bi bila vsaj delno narejena iz nje, da o predmetih za vsakdanjo uporabo sploh ne govorimo. Ravno zato, ker je tako praktičen in vsestranski material, se svet dobesedno utaplja v plastičnih odpadkih. A še večja grožnja je tista plastika, ki je niti ne vidimo.
Vse okoli nas
Mikroplastika so koščki, manjši od petih milimetrov. Za nekatere izdelke jo ustvarijo namenoma, lahko pa nastane z razpadanjem večjih predmetov. Plastika se namreč ne razgradi, temveč le lomi in obdrsa, čedalje manjši delci pa so prisotni že povsod, vključno z oceani, rekami, jezeri, tlemi in celo zrakom, ki ga dihamo. Zaradi nje umirajo ribe, školjke in morske ptice, ki jo zamenjajo za hrano ter zaužijejo. Od manjših živali se prenaša više po prehranjevalni verigi vse do človeka. Velik del mikroplastike pridela tekstilna industrija v obliki mikrovlaken. Ta so precej tanjša od človeškega lasu, izdelana iz poliestra, poliamida (najlon) ali polipropilena, imajo pa veliko večjo površino v primerjavi z običajnimi vlakni istega materiala. Zaradi tega lahko bolje vpijajo tekočine in ujamejo majhne delce, kot so prah, umazanija in olja. Obenem so mikrovlakna znana po mehkobi, lahkotnosti in odpornosti proti gubanju, oblačila iz njih so udobna za nošenje in se hitro sušijo. Najverjetneje je vaše najljubše oblačilo prav iz njih.
Zaradi vsega tega je mikroplastika prisotna že tudi v zraku, ki ga dihamo, in vodi, ki jo pijemo. To pa nas lahko še kako skrbi. Čeprav so raziskave na tem področju še v začetnih fazah, se že nabirajo dokazi, da je izpostavljenost mikroplastiki lahko povezana z vnetjem, oksidativnim stresom in motnjami v endokrinem sistemu. Posledice onesnaženosti z mikroplastiko se že kažejo, njihovo obsežnost pa bomo zares spoznali šele v prihodnosti.
Rešitve zanje razvija tudi slovenski inovator Hakim El Khiar, ki se s filtracijskimi sistemi ukvarja že od leta 1996. Koprčan, sin Slovenke in Maročana, ima pod palcem kar šest patentov ter sodelovanje z mnogimi domačimi in tujimi podjetji in ustanovami.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 25, 20. junij, 2023.
