Reševalci, ki so jih našli, so najprej sporočili le to, da se je zgodil čudež. Zdaj so otroci na zdravljenju in zunaj življenjske nevarnosti, počasi pa se s pomočjo njihovega pripovedovanja sestavlja tudi slika o neverjetnem preživetju.
Med oddaljenimi kraji sredi kolumbijskega pragozda so poleti z majhnimi letali pogosti, saj tam ni cestnih povezav. 1. maja je tako z letalom Cessna iz kraja Araracuara potovala 33-letna Magdalena Mucutuy s svojimi štirimi otroki. Najstarejša deklica Lesly je stara 13 let, najmlajši Cristian še ni dopolnil niti enega leta. V letalu so bili še Solecni in Tien Noriel, stara devet in štiri leta, ter pilot in še en potnik.
Med letom nad neprehodno džunglo je pilot sporočil, da ima težave z motorjem, nato pa je letalo izginilo z radarjev. Kmalu zatem se je začela reševalna akcija, v njej je sodelovala kolumbijska vojska. Zaradi gostega pragozda iskanje sprva ni bilo uspešno. Več kot dva tedna je trajalo, da je reševalcem končno uspelo najti razbitino letala. Najdba je bila žalostna: mrtvi so bili vsi trije odrasli potniki, tudi mama štirih otrok, teh pa ni bilo nikjer v okolici.
Kje so otroci?
To je reševalce spodbudilo, da so razširili reševalno akcijo na bližnjem območju. Sodelovalo je več kot 150 izurjenih vojakov in prav toliko civilistov, domačinov iz krajev v džungli, ki poznajo tamkajšnje razmere in so lahko pomagali z nasveti.
Upanje, da so otroci še vedno živi, se je vzbudilo vedno znova, ko so reševalci našli kakšno sled. Nekje so našli sponko za lase in škarjice, drugje zasilno zavetišče, otroško stekleničko za mleko in delček razbitega telefonskega okvirčka. Vse to je pomenilo, da se otroci lahko premikajo in, seveda, da so živi.
Iskalno akcijo so še stopnjevali v vse smeri. Uporabili so megafone in klicali otroke po imenu, domačini so jih v jeziku njihove skupnosti nagovarjali, naj ostanejo skupaj, saj so varnejši, če se ne razkropijo. Z vsako najdbo se je upanje, da bi otroke našli žive, znova obudilo. Med iskanjem so naleteli še na sledi otroških stopal v blatnih tleh in ugrize v sadežih, ki so nakazovali, da so otroci živi in da se v džungli na vse načine borijo za preživetje. Jasno pa je bilo tudi, koliko nevarnosti preži nanje, od zveri do kač, pajkov in strupenih žuželk. Pri iskanju je bil odločilen vsak trenutek. Ljudje po vsej Kolumbiji so nestrpno čakali na novice iz vojaške baze. Eno od sporočil, da so našli otroke, je bilo tudi lažno oziroma objavljeno prehitro ter kmalu preklicano.
Štirikratni čudež
Vztrajanje se je obrestovalo. 9. junija, štirideset dni po izginotju letala, so na manjši čistini sredi gozda reševalci končno našli vse štiri otroke. Bili so prestrašeni, izmučeni, popraskani in povsem sestradani. Vojaški reševalci so iz džungle poslali le kratko sporočilo: čudež, čudež, čudež, čudež! To je pomenilo, da so vse štiri otroke našli žive. Operacija Upanje se je tako srečno končala. Nobeden od otrok ni bil v smrtni nevarnosti. Takoj so jih oskrbeli z nujno pomočjo in jih z vojaškim helikopterjem prepeljali v glavno mesto na kliniko.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 25, 20. junij, 2023.
