Bolj ali manj dovršena bivališča iz ladijskih zabojnikov danes najdemo po vsem svetu. V sestavljenih po principu lego kock živijo študentje v Utrechtu, premožnejši na obali Kalifornije, okoljsko zavedni esteti v Londonu, turisti na Norveškem … Glas o bivanju v zabojnikih naj bi poneslo v svet leta 2001 zgrajeno naselje Container City ob londonskem rečnem pristanišču, namenjeno stanovanjem, pisarnam in ateljejem. Tudi v Sloveniji je vedno več zanimanja za tovrstna bivališča.
Na spletu je mogoče najti kar nekaj ponudnikov (tudi na Bolhi) odsluženih zabojnikov, katerih cene se gibljejo od 1.500 do 5.000 evrov. Imamo slovensko podjetje, ki vam izdela hišo iz ladijskih zabojnikov po vaših željah, ideje lahko poiščete kar na njihovih straneh ali pa seveda na kateri od številnih spletnih strani s to temo. V oddaji Ambienti so pred leti predstavili Tino in Uroša, ki sta si udobno in domiselno dovršeno hiško v Mariboru izdelala iz petih ladijskih zabojnikov, pri čemer sta se po nasvete in pomoč obrnila na slovenskega arhitekta, specialista za kontejnersko gradnjo, dr. Jureta Kotnika. Dom sta si uredila na 105 kvadratnih metrih bivalne površine, ga izpopolnila z veliko praktičnimi in domiselnimi rešitvami, na koncu pa še vedno potrošila manj, kot bi s klasično gradnjo. Da si tak idiličen domek v zabojniku lahko uredimo z minimalnimi sredstvi, pa dokazujejo v Centru ponovne uporabe v Slovenskih Konjicah in Rogaški Slatini. Tako urejen kvadratni meter doma, kot ga vidite na fotografijah, stane okoli 500 evrov, odvisno pač od vaše iznajdljivosti.
Rešitev za mlade
Zabojnike so postavili v okviru projekta studioKroG (studio krožnega gospodarstva), ki ga sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma in ga vodijo ZRS Bistra Ptuj, Komunalno podjetje Rogaška Slatina, Razvojno-raziskovalni center Ormož ter norveški partner Fonix. Idejno ga je po principu ponovne uporabe zasnovala direktorica Centra ponovne uporabe v Slovenskih Konjicah dr. Marinka Vovk, ki pravi, da bo takšna domiselna rešitev bivališča najbolj dobrodošla za mlade, ki šele začenjajo razmišljati o rešitvi svojega prvega stanovanjskega problema, morda celo brez kreditov.
»V njih živijo ljudje, ki radi potujejo, se izobražujejo, želijo imeti čas zase, delajo od doma in se jim zdi pomembno življenje v naravi, ne v bloku,« pravi. Ker nimajo stopnic in zaradi cenovne ugodnosti bodo dobrodošli tudi za starejše, zanimajo umetnike, ki si v takih prostorih lahko uredijo ateljeje, galerije, kioske, multinacionalke pa jih uporabljajo v poslovne namene – največkrat za pisarne. »Septembra smo bili na študijskem obisku na Norveškem in smo lahko v živo videli večnadstropne študentske domove iz zabojnikov. V vsaki enoti je bila soba za dva študenta s skupnimi sanitarnimi prostori. Če se število študentov zmanjša, enote preprosto preselijo.« Na Norveškem pa imajo sredi pravljične narave zabojnike tudi za turistična prenočišča, ki so dražja kot v hotelu,« pravi Vovkova.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 25, 20. junij, 2023.
