Na spletni strani I feel Slovenia lahko preberemo, da je Bled slovenski turistični biser svetovnih razsežnosti, ki je bil celo med nominiranci za sedem novih čudes sveta. Z jezerom, otočkom sredi njega in gradom na pečini, zapišejo, je eno najlepših alpskih letovišč v Evropi, ki ga odlikujejo blago, zdravilno podnebje in termalni vrelci jezerske vode. Tako se predstavljamo svetu. Domačini pa pač ne morejo pozabiti lanskega poletja, ko so mnogi zaradi kopanja v onesnaženi Savi Bohinjki iskali zdravniško pomoč zase in za svoje živali. V reko je namreč pritekla voda iz potoka Jezernica, edinega iztoka iz Blejskega jezera. Letos gotovo ne bo nič bolje, razen če občina ne sprejme predloga Tanje Bagar za rešitev, ki je učinkovita in poceni, preprosto briljantna.
Pogled na potok je bil lani grozljiv. Voda je bila motna, smrdeča, rjava, prekrita s sivimi oblogami, neznosno je smrdela. Z grmov ob strugi so med drugimi smetmi viseli celo sanitarni pripomočki. Poleti, ko je Bled preplavljen s turisti, namreč čistilna naprava ne zmore očistiti vse svinjarije. Njena zmogljivost je približno 15.000 ljudi, kar zadošča za prebivalce Bleda in Gorij, in tako se ob dodatnih 10.000 turistih in nekaj tisoč dnevnih gostih, ki obiščejo Bled, račun preprosto ne izide.
A rešitev obstaja!
O tem je prepričana mikrobiologinja doc. dr. Tanja Bagar, ki se ukvarja s procesi ekoremediacije – čiščenja voda z efektivnimi mikroorganizmi (EM). Lani, pove, se je ponudila, da pomaga. Predlagala je, da bi v jezeru vzpodbudili čistilne procese s pomočjo mikroorganizmov, ki jih dobijo iz najbolj zdravih ekosistemov na svetu.
»To so enaki procesi, ki ves čas potekajo v naravi. S pomočjo ekoremediacije bi lahko jezeru in tudi reki naravno povrnili sposobnost obvladovanja večjih obremenitev in ju morda celo povrnili v stanje, v kakršnem sta bila pred onesnaženjem.«
Taka čiščenja, razloži Tanja, v svetu izvajajo že več kot 15 let. Veliko so na tem področju naredili v azijskih državah. Na reki Jangcekjang, najdaljši azijski, kjer so projekt – imenovali so ga milijon opravičil za mater Zemljo – izvedli pod okriljem države, so prostovoljci izdelali in pozneje v reko vrgli en milijon kroglic (mud balls), ki so jih naredili iz gline, fermentiranih otrobov (bokaši) in raztopine z mikroorganizmi. Tudi evropske države že čistijo s pomočjo ekoremediacije. Na Poljskem jim je v štirih letih uspelo z njo iz zamuljenega umetnega jezera Muchawka narediti naravno kopalno vodo. Prvi Tanjin uspešni projekt ekoremediacije je bil pilotni, izvedli so ga pred sedmimi leti.
»Takrat smo poskusno čistili sediment v enem od potokov v lendavskem koncu (potok Kopíca, desni pritok Ledave v ravnini južno od Lendave, op. a.). Potok je bil onesnažen s PCB (poliklorirani bifenili) in PAH (policiklične aromatski ogljikovodiki), derivati in razgradnimi produkti goriv in olj. Mikroorganizmi so v štirih mesecih uspeli razgraditi onesnaževala do te mere, da je zemljina iz nevarne postala popolnoma neoporečna.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 22, 30. 5. 2023.
