Sto let je minilo, odkar je Oton Ercigoj ustanovil družinsko podjetje. To je iz ročno izdelanih vezenin za cerkve in praporov začelo uresničevati sanje vnuka Boštjana Vidmarja, da bo namreč nekoč delal vezene slike kot stari mojstri in posegel po sodobni umetnosti. Z največjo razstavo vezenih umetnin na sedežu njihovega podjetja – in to kakšnih! – so pokazali, da na svojem področju premikajo meje mogočega in da so zares edinstveni na svetu!
Ob vstopu v sprejemni prostor podjetja te presenetijo tri prekrasne, velike, izredno žive slike. Pogled od blizu razkrije, da so pravzaprav fantastična vezenina iz milijonov vbodov in kilometrov sukancev različnih odtenkov. Še več, videti so lepo zlato uokvirjene, a tudi okvirji so izvezeni! Kako je to vendar mogoče?
»Zaradi sukancev, postavljenih v več plasteh, daje vezenina sliki globino, ki je ni mogoče poustvariti z nobenim drugim medijem. Videti je živa in se spreminja glede na kot pogleda,« razloži Matej Vidmar, medtem ko nas njegova mama Elizabeta popelje po razstavi in nam zaupa zgodbo unikatnih vezenin. Začela se je v trgovini s cerkvenimi potrebščinami Naša sloga, ki jo je ustanovil duhovnik Anton Mrkun.
Kriva je bila kajpak ljubezen
Ob njegovem izvezenem portretu, ki je videti kot starinska slika na platnu, je modernejša vezenina s portretom Otona Ercigoja, ki je prišel v trgovino prodat prvi stroj za vezenje – da ne bi prodajali samo »cerkvenih kelihov«, jim je dejal, temveč tudi mašne plašče. V prodajalni je delala Mrkunova nečakinja Marija, vanjo se je Ercigoj zaljubil in se pozneje z njo poročil. Skupaj sta odkupila prodajalno in jo poimenovala vezenine Ercigoj. Marija je z ekipo nun vezilj začela izdelovati mašne plašče. Razstavljenega imajo enega prvih, izvezenega po osnutku slikarja Staneta Kregarja, ki je danes v stalni zbirki Muzeja krščanstva v Stični. Po koncu druge svetovne vojne so se usmerili v izdelavo praporov za različna društva – gasilska, lovska, čebelarska, ribiška, vinogradniška, konjeniška, športna, planinska, kulturna, prapore so naredili še za društva sindikatov, vojsko in slovenski protokol. Izdelujejo njihove replike in jih restavrirajo. Čeprav so jih izvezli več kot 4.000, niso edini, so pa vsekakor vodilni.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 22, 30. 5. 2023.
