»Sem navdušenka nad mačkami. Imam biopsihološki pristop, torej biologija in psihologija mačke skupaj, ker eno brez drugega ne gre. Po osnovni izobrazbi sem slikarka in oblikovalka. Pred 15 leti pa me je našel en muc,« začne pripoved Pšenica, ki kot otrok ni mogla imeti mačke zaradi očeta, sicer v javnosti znanega kantavtorja Janija Kovačiča, ki je nanje alergičen. Ko pa je zaživela sama, ji je nekega dne maček sledil pet kilometrov do doma. Nekaj časa ga je skušala oddati, potem pa je ostal in je še danes z njo. A ne sam, dobil je še pet mačjih in dve pasji sostanovalki. »Ko se ukvarjaš z zaščito živali, se to kar zgodi.«
Končala je torej kar dve umetniški fakulteti, vendar je ugotovila, da si s slikarstvom ne bo mogla plačevati položnic. Danes ima podjetje, v okviru katerega svetuje, izobražuje ter skrbi za dobrobit in blagostanje mačk. Čim je postala lastnica prvega mačka, se je z vsem srcem vrgla v zaščito živali, postala članica raznih društev … »Poskušam biti veganka oziroma živeti živalim prijazno življenje. Zanimajo me predvsem urbane prostoživeče živali, ježki, podgane, golobi, vrane … Delala sem v pasji šoli, a najbolj sem se posvetila mačkam in izobrazila v zvezi z njimi,« pripoveduje.
Tudi mačke žalujejo
Pred štiri tisoč let so se mačke približale ljudem, izvorno pa so divje afriške mačke samotarske – razen kadar se parijo in imajo mladiče. Zato imamo lahko doma samo enega muca. »Če maček ni družaben, ni s tem nič narobe. Če pa bi želel družbo – lahko so tudi psi ali dihurji – mu je težko. Tega ne moremo predvideti. A mačka se ne da kar v sobo in počaka, kaj bo. Združevanje mora biti postopno,« razlaga Pšenica, ki je do svojih mačk zelo tolerantna. »Tisti danes 15-letni muc, ki mi je sledil domov, ima tri tačke, stisnjena vretenca zaradi prometne nesreče in mu včasih malo uide. Dve sta urinirali izven stranišča zaradi zdravstvenih težav. Obe sta izgubili družinskega člana, in ker muce tudi žalujejo, sta tako žalovali,« razloži Pšenica, ki pomaga pri najrazličnejših težavah z mačjimi ljubljenci. »Odgovoren je lastnik, jaz dam le usmeritve. Če nisem uspešna, je to zaradi človeškega faktorja. Moteče vedenje bi lahko odpravila že v enem tednu, a zaradi lastnikov ni šlo. Ljudje prehitro obupajo, češ, nič ne deluje, ko bi morali samo vztrajati.«
Vabimo vas, da si nadaljevanje prispevka preberete v reviji Jana, št. 16., 18. 04. 2023.
