Prestolonaslednik z najdaljšo čakalno dobo na svetu. V vsej njegovi zgodovini. In mislite, da si bo zdaj pustil vzeti pravico do veličastne, spektakularne, bleščeče, pompozne proslave? Prve napovedi, da bo kronanje novega britanskega monarha Karla III. relativno skromna in – v duhu časa – ne zelo draga zadeva, so zelo hitro padle v pozabo. Karel hoče proslavo vseh proslav. Zabavo vseh zabav. In ju bo dobil.
Okronali ga bodo v soboto, 6. maja.
Pri 74 letih se kralj Karel zaveda, da ne bo doživel številnih okroglih obletnic ob dolgi vladavini, kot jih je njegova mati Elizabeta II., ki je na prestol prišla mlada, pri petindvajsetih. Za Karla ne bo nobene zlate, diamantne in platinaste obletnice, kot jih je slavila prejšnja kraljica. Na britanskem prestolu bo bržkone sedel kakšno desetletje, morda dve, če bo dolgoživ, kot sta bili njegova mati (dočakala je 96 let) ali babica, kraljica mati Elizabeta (101 leto). Ampak windsorski moški praviloma umirajo prej kot njihove ženske, vesele žene windsorske. In zato žurajmo zdaj, ko smo še pri močeh (relativno) in dobre volje (absolutno).
In vendar!
Nekaj napovedane skromnosti je vendarle ostalo, tako bo, na primer, po kronanju pot od Westminstrske opatije do Buckinghamske palače, po kateri se bo vila povorka, dolga le dobra dva kilometra, namesto osemkilometrske, ki jo je ob svojem kronanju leta 1953 ubrala Elizabeta II. Na kronanje se bo kraljevi par odpeljal z najnovejšo kraljevsko kočijo (v katero bo vpreženo šest sivih konj), izdelano leta 2012, ki ima klimo in amortizerje, kot se od moderne kočije pričakuje. Vrnil se bo pa z najstarejšo, 260 let staro zlato kočijo iz leta 1762 (ki jo bo vleklo kar osem sercev, tehta namreč štiri tone), ki je vozila vse novookronane britanske monarhe od leta 1831 naprej. V njej se smeta voziti le kralj in kraljica, ampak to je bolj kazen kot privilegij. Pravijo, da je zlata kočija zelo neudobna in strašansko škripa.
Gotovo je v tej igri kočij (in sivih konj) kakšna globoka simbolika, ki pa se nam je čisto izmuznila. Morda gre zgolj za to, da imata tako Karel kot Camilla težave s hrbtenico in bi bilo dvakratno cijazenje – kočija bo namreč peljala počasi, nič hitreje od premikanja pešca – v tisti neudobni škripajoči starini preprosto preveč.
In naj nihče ne reče, da niso pokazali skromnosti.
Vabimo vas, da si nadaljevanje prispevka preberete v reviji Jana, št. 16., 18. 04. 2023.
