Odmevna kolumna z naslovom Medicinska fakulteta bi morala ustvarjati srčne zdravnike govori o tem, kaj med študijem prestajajo študenti medicine, kako se nad njimi izživljajo nekateri profesorji, »delilci usode« jim pravi, kako se preobremenjeni mladi potem zatekajo k psihoaktivnim substancam, da zdržijo. Nekateri pa ne zdržijo in v najboljšem primeru končajo na kakšni drugi fakulteti, lahko pa tudi na psihiatriji. Ali pod rušo. Vsaka generacija študentov ima kolega, ki je naredil samomor.
Legenda za vsak letni čas. »»Po tisti kolumni sem dobil ogromno SMS-sporočil in besed podpore, tako študentov kot kolegov in staršev. Očitno gre za širši problem. Očitno imajo 'legende' že tudi osnovne in srednje šole. Vsaka fakulteta na svetu jih ima. Kolegi iz tujine so mi pripovedovali o profesorju na anatomiji, ki je iz škatlice vzel zapestno koščico, jo frcnil v zrak, in preden mu je padla nazaj v dlan, je moral študent povedati, za katero koščico gre.«
Pa se je po objavi kolumne kaj spremenilo? »Ne še,« pravi – in način, kako poudari tisti še, daje jasno vedeti, da pričakuje, da se bo. »Veliko kolegov, tudi tistih, ki prav tako predavajo na Medicinski fakulteti, mi je izrazilo podporo, dobil sem tudi sporočilo uglednega psihiatra, ki so ga študenti po dogodku prosili za skupinsko obravnavo. Veliko ljudi opaža te težave. Naša naloga je, da jih prepoznamo in se pogovarjamo o rešitvah. Čeprav nas je na začetku malo. Toda tudi Adam in Eva sta bila na začetku samo dva.
In absolutno ne gre samo za Medicinsko fakulteto, problem je mnogo širši. Obstajajo učitelji, do katerih učenci čutijo strahospoštovanje. Avtoriteto gradijo na zahtevnosti in težkih preizkusih znanja. Na srečo so na drugi strani učitelji, ki z delom in pristopom do mladih kažejo spoštovanje. Zavedajo se, da so drugačni kot mi odrasli, imajo bistveno manj izkušenj, so pa lahko bistveno hitrejših misli in usposobljeni na drugih ravneh. Dobri učitelji združujejo izkušnje starejših in energijo mladih. Ne tekmujejo in ne dokazujejo, da so boljši. Namen šolanja je spodbuda vedoželjnosti.«
Kdor drugemu jamo koplje, je sam svoje sreče kovač. Vendar je izobraževalni sistem, tako kot je zdaj postavljen, vse prej kot spodbuden: »Točkovni sistem pri nas je zgrajen tako, da otroci med seboj tekmujejo in ne sodelujejo. Zato želijo, da bi šlo drugemu slabo, ker imajo potem oni več priložnosti. Po mojem bi morali ocenjevati drugače, spodbujati bi morali skupinsko delo, saj danes vse temelji na uspešnih timih. Ocenjevati bi morali delo skupine in prispevek posameznika v njej. Več sodelovanja in manj tekmovanja. To vodi do inovacij in napredka. Namesto zapletenih preizkusov znanja, ki temeljijo na drobnem tisku, časovnih omejitvah in razumevanju zapletenih vprašanj, se je treba usmeriti k motivaciji, spodbudi. Pozornost študentov moramo pridobiti z zanimivimi primeri, ne strahom in grožnjami. Pomembna je vsebina predavanj in način, kako predaš znanje in informacije.«
Tudi v obdobju njegovega študija so poznali toksične legende, pravi, vendar je bil svet bistveno manj kompleksen in količina informacij na enoto časa pomembno manjša.« A od takrat se je sistem temeljito spremenil. »Razumem hudo selektivnost takrat, ko so vsi sprejeti 's ceste' in selektivni predmeti pokažejo, kdo je za to in kdo ne. Če pa izbiraš med samimi odličnjaki, med diamantnimi in zlatimi maturanti, ni smiselno delati čezmerne selekcije.«
V oazi na Kranjskem. In spremenili so se ljudje. Tudi študenti. »Ja, študentje so drugačni in vedno več jih potrebuje razne psihoaktivne substance, da ostanejo budni, se lahko učijo še več, kot jim telo dopušča – tako ni samo v Sloveniji, temveč povsod po svetu. Na Netflixu si poglejte dokumentarec Take Your Pills, kjer je to zelo dobro prikazano. To je neke vrste doping, ki bi moral biti absolutno prepovedan. Ljudje postanejo odvisni oziroma zdravniki na substancah. Psihoaktivne substance poznajo že v srednjih šolah. Če mislimo, da je Slovenija izolirana oaza, se motimo. Uporabljamo isti e-Bay ali Google, kjer je na voljo vse, kar predlagajo na TikToku ali Instagramu.«
Več v reviji Janašt. 34, 23. 8. 2022
