»Ginekologija mora tako kot pediatrija pokrivati vso ciljno skupino. Gre za ženske,« meni Mateja Kožuh Novak, nekdanja zdravnica ginekologinja in tudi poslanka. »Če hočemo, da bodo imele pravo predporodno in porodno varstvo, prihajanje v spolno zrelost, uporabo kontracepcije, preprečevanje splavov in varen splav. Naše javno zdravstvo je bilo pojem v svetu, Švedi so se učili od nas, občudovali so nas, prav na področju zdravstvenega varstva žensk! Tudi Belgijci so se zgledovali pa našem zdravstvenem varstvu zunaj bolnišnic,« se spominja.
Kaj je šlo narobe? »Divja (pol)privatizacija zdravstva je najhujši greh načrtovalcev zdravstvenega varstva prebivalstva,« je prepričana. »Na primarni ravni moramo imeti dovolj ginekologov, če hočemo obdržati sedanji standard skrbi za ženske in otroke. Žal želi večina mladih ginekologov delati v bolnišnicah, ker je to imenitneje; več veljaš, če delaš tam. V zdravstvenem domu si izjemno potreben, ženske te imajo rade, a kdo bi se ukvarjal z mladimi ženskami! Žal ni več Lidije Andolšek in njene ekipe na Inštitutu za načrtovanje družine, ki sta motivirali in izobraževali mlade ginekologe za delo v ginekoloških dispanzerjih. Redki bolnišnični ginekologi in univerzitetni učitelji motivirajo mlade ginekologe za delo v dispanzerjih. Ženske morajo zahtevati, preko politikov, poslank, da mora imeti prav vsaka ženska prost in brezplačen dostop do ginekologa na primarni ravni! Za zdrave ženske je ginekolog na primarni ravni pomembnejši kot ginekolog operater. Ginekolog klinik išče pri ženskah predvsem bolezen, ginekolog v dispanzerju pa jim svetuje, kako ostati zdrave, kako se izogniti neželeni nosečnosti in splavu, kako živeti v nosečnosti, da bodo porod varen ter otrok in mati zdrava,« zagovarja pomembnost primarne ginekologije Mateja Kožuh Novak.
Več obiskov pri ginekologih. »Tudi naš cilj je, da ima vsaka ženska svojega ginekologa,« pravi mag. Mojca Grebenc, vodja delovne skupine za udejanjanje strategije na področju primarne ginekologije in porodništva pri Zdravniški zbornici Slovenije. Zakaj torej v zadnjih letih manjka toliko ginekologov na primarni ravni? »Leta 2009 so na razširjenem kolegiju za ginekologijo sprejeli normative in standarde za ginekologijo in porodništvo – določili so, da je 4000 pacientk na primarnega ginekologa številka, ki zagotavlja dobro dostopnost, ginekolog pa se lahko posveti pacientkam. Povprečna glavarina je 4600.« Pa lahko ginekolog, ki dela pet dni na teden, »obdela« toliko pacientk? »Odvisno od starostne strukture. Mlada dekleta do 20. leta ne potrebujejo veliko obiskov, ker se pri njih preventiva še ne izvaja. Po 65. letu včasih ni bilo več preventivnih obiskov, zdaj so še vedno redni brisi na tri leta, kar poveča število obiskov v tej starostni skupini. Pred 20 leti so se ženske upokojevale pri 50., danes ženske s perimenopavzalnimi težavami še vedno delajo in simptomi so zanje lahko zelo moteči. Zato je tudi v tej starostni skupini več obiskov. Dviguje se tudi starost nosečnic, ki potrebujejo dodaten nadzor. V vsaki normalno potekajoči nosečnosti opravimo med 10 in 12 pregledov v obdobju sedmih mesecev. Ambulante, ki imajo veliko nosečnic, zelo težko obvladajo visoko glavarino. Ker so termini pregledov zasedeni s pregledi nosečnic, imajo preostale pacientke težji dostop do ginekologa. Razlogi za obisk ginekologa se z leti spreminjajo. Več je informiranosti, več strahu pred rakastimi obolenji,« pojasnjuje višjo zasedenost primarnih ginekologov Grebenčeva.
Več v reviji Jana št. 4, 25.1.2022
