Njena mama je bila naročena na revijo Jana in Katka jo je redno prebirala ter si želela, da bi nekoč delala zanjo. Zato je šla tudi študirat novinarstvo na FDV. »Na začetku mi je seveda veliko pomenilo to, da bom spoznavala pomembne in znane osebnosti, da jih bom intervjuvala in kaj zanimivega izvedela o njih, danes pa mi je všeč, ker se v bistvu vsak teden, z vsako temo naučim kaj novega. Ker je delo zelo raznoliko in ljudje tako zelo različni. Delo pri Zarji Jani nekako oblikuje tudi moje življenje, saj hkrati z  intervjuji dobivam odgovore za svoje življenje. Brez tega dela verjetno ne bi doživela toliko, kot sem. Hvaležna sem urednici, ki zna izbrati teme zame in včasih intuitivno čuti, kje se bom najbolj izkazala. Bila sem v Monaku, tam smo nekaj dni spremljali nekdanjega dirkača formule 1 Davida Coultharda, peljala sem se z akrobatskim letalom, kar je bilo zelo adrenalinsko, s pilotom sva delala lupinge, od slabosti še ves dan nisem mogla jesti. Sem pa lahko napisala super reportažo. Preizkusila sem se v lednem plezanju, letela z balonom, obiskala nič koliko koncertov priljubljenih skupin in veliko držav, saj sem dolgo urejala turistično prilogo, ki je bila priložena našim revijam.« In kako je v resnici prišla prav k reviji Jana? »Na faksu smo morali narediti koncept časopisa, jaz sem naredila koncept ženske revije. Očitno je bil dovolj zanimiv, da ga je opazila takratna novinarka Jane Renata Ažman, ki je iskala sodelavce za novo revijo o živalih. Dokler ne začne izhajati, pa lahko poskusite pri Jani, je dejala – in tako se je začelo. Moj prvi članek je bil intervju z Jašo Drnovškom, sinom nekdanjega predsednika Janeza Drnovška. Tako sem ostala na Jani. Mislim, da imam od vseh sedanjih sodelavcev na tej reviji najdaljši staž, skupaj z urednico, Melito Berzelak.«

Kaj ji pomeni novinarstvo? Novinarstvo je nenehno raziskovanje, učenje, odkrivanje novega, všeč mi je, ker imam pri tem občutek, da lahko s svojimi zgodbami pozitivno vplivam na ljudi, pomagam, širim svetlobo. Najraje pišem zgodbe o ljudeh, ki premorejo notranjo moč, da se spremenijo, da si spremenijo življenje, ki kažejo pot in luč nam vsem drugim ter so naš zgled.«

Katja je napisala tudi otroško knjigo, navdih je bil njen sin, ki se ni mogel odvaditi dude, pa mu jo je pojedel zmajček Dudožer. To je bil kar velik izziv, saj je knjiga izšla v samozaložbi. Dudožer ima še tri nadaljevanja, ki čakajo na primerno založbo. Te dni bo izšla še ena otroška knjiga, ki sta jo napisala z Jernejem Kuntnerjem. Nekoč v prihodnosti pa – morda tudi roman.

Najboljše stvari, ki so se ji zgodile. Rojstvo mojih dveh sončkov, seveda, brez njiju ne bi bila to, kar sem. Vsak dan me presenečata in učita, pravzaprav sta moja največja učitelja.

Kaj obožuje. Ustvarjanje! Oblikujem najrazličnejše angelčke, rada slikam, rišem mandale, izdelujem stvari iz naplavin – slike, obeske za ključe, angelčke. Vsako leto z morja prinesem toliko naplavin, da me doma hecajo, če jih potrebujem za drva.

Kaj ne sme manjkati v njenem hladilniku. Limone – vsak dan, že leta, namreč popijem kozarec vode z limono.

Najboljši nasvet njene mame. Kadar ne moreš spati, misli na kaj lepega. Deluje. (smeh)

Filmi, knjige, nadaljevanke. Moja najljubša nadaljevanka je vsekakor Outlander – Tujka. Kultna sta filma Avatar in Matrica, prvi del. Glasba – sem jugo fan, obožujem Parni Valjak, ĐorĐa Balaševića in Gibonnija.