»Takoj, ko nam bodo dovolili in bo lepo vreme, gremo igrat na ulice,« je že nestrpen Jernej. Na balkonu med karanteno sicer niso zaigrali, je pa v tem času nastal video za pesem Svet se vsaj še malo bo vrtel z njihovega zadnjega albuma Dunaj. »Čeprav je pesem nastala že pred karanteno, se zdi, kot da je pisana na kožo situaciji, v kateri smo se znašli. Moja mama pa je prepričana, da sem jo napisal očetu, s katerim sta se ločila pred dvajsetimi leti, tako da ima veliko pomenov,« se smeji Jernej, ki je na glasbeno področje zajadral z besedili, ki jih piše tudi za druge skupine. 

Trajalo je, da so se ujeli. Glasba, ki jo igrajo, mu je všeč, ker je preprosta, hitro se je lahko naučiš in jo potem samo še poglabljaš. »Ljubezen do nje je pa samo še globlja in globlja.« Njihova prva pevka je bila Urška Škafar. »Ko sem jo prvič slišal peti na Metelkovi, sem ji predlagal, da bi ustvarila en tak neobvezen ulični band. Začel sem iskati primerne glasbenike – naše glasbe ne zna vsak igrati res zanimivo. Na začetku smo komade prevajali, ko pa je v skupino prišla nova pevka Marjeta Prudič, smo vanjo začeli vse bolj dodajati elemente šansona in se posvečati avtorski glasbi. Neworleanški bendi so si po navadi nadeli ime z dvema pomenoma. Zato sem tudi jaz razmišljal v tej smeri. Tako je lahko škaf v resnici počen ali pa beseda počen pomeni tudi malce nor ali odbit – oboje nas kar nekako opisuje. Začetki so bili namreč precej težki – z iskanjem primernih glasbenikov je iz skupine odtekalo kar veliko energije. Veliko kosti si moraš polomiti, da dobiš občutek trdnosti v sebi. Pred štirimi leti smo v takšni postavi, kot je danes, šli igrat v Berlin, in to je bil pravzaprav začetek novih Škafov.« 

Najraje igrajo na ulicah. »V vsakem mestu je drugače. V Ljubljani je fajn, ker ne potrebujemo dovoljenja in so odnosi med uličnimi glasbeniki precej pošteni. Po svetu je pa tako – nekje dovolijo igrati, drugje te preženejo, v nekaterih mestih, kot recimo na Dunaju, pa potrebuješ za igranje dovolilnico.« Igrali so že v Brnu, Pragi, Berlinu, pa po Balkanu – v Sarajevu, Tuzli, Beogradu, lani so šli na turnejo po Franciji. »Vsako leto imamo tako turnejo – zvečer koncerte v klubih, čez dan pa igramo na ulicah. V Ljubljani ste nas lahko dostikrat našli na Šuštarskem mostu, potem pa smo se zaradi razmaha turizma premaknili pred Univerzo na Kongresnem trgu, kjer je najlepše. Zadnja leta smo v toplejših mesecih tam igrali kar enkrat do dvakrat na teden. Za študente v našem bendu je to lep dodaten zaslužek, poleg tega vadimo nove pesmi in imamo lep družabni večer.« 

Več v reviji Zarja Jana, 28.4.2020