Zastoj sveta se nam v novejši zgodovini še ni zgodil. Niti največji moriji 20. stoletja, obe svetovni vojni, nista bili v tem uspešni. Dejstva, da se je svet ustavil, pa sam obseg zdravstvene grožnje koronavirusa nikakor ne more pojasniti. Še nekaj močnejšega se je moralo zgoditi v ozadju, da je to postalo sploh mogoče, nekaj, kar zdaleč presega vsakodnevno medijsko strahovlado. Ključno vprašanje pri tem je, komu pravzaprav verjeti v tem lažnivem svetu. Kajti če vsi lažejo, moralno breme laži izgine, s tem pa laž postane nekaj, zaradi česar lažnivec ne občuti več niti trohice sramu.
Narava ne laže
Temu, kar je nasprotno logični resnici, pravimo zmota, kar je nasprotno moralni, pa laž. Nekdo je lahko resnicoljuben in govori, kar misli, vendar je v zmoti, drugi lahko pove kaj, kar je logična resnica, a pri tem laže. V družbenem vedenju smo se naučili laži, in ker človek vse gleda s človeškimi očmi, vse počloveči. Človek počloveči naravo, in ker ji pripiše človeške lastnosti, domneva, da narava laže. Toda narava ne laže! Laže človek, in to po naročilu ali tako, da zamolči resnico ali jo potvarja. Žalostno je, da se danes laži prodajajo kot resnica, in tragično je, da se danes stroka prodaja interesom kapitala in laže zavestno, po naročilu in za plačilo. S tem se na žalost moramo sprijazniti in potem se ne bomo več prepirali, kaj je in kaj ni teorija zarote.
To ni teorija zarote, temveč realna možnost
Pred dobrim mesecem dni sem v tej kolumni napisal, da je globalno segrevanje izginilo z naslovnic in da na njih sedaj kraljuje okronani virus – koronavirus. Klimatsko histerijo je čez noč nadomestila koronahisterija. Vendar imata obe več skupnega, kot je videti na prvi pogled. V obeh primerih gre za realno obstoječ problem oziroma izziv in v obeh primerih je problem predstavljen, na posameznih segmentih izven celovitega konteksta, da se lahko izkazuje kot grozeča katastrofa. S tem pa postane zelo uporaben za namenske zlorabe centrov moči, ki so seveda podprte z mogočnimi mehanizmi manipulacije ljudstva. Toda pozornemu opazovalcu ne more uiti, da je zamisel brez celovitega konteksta, zato skozi vprašljive pristope hitro uzre, da je zadaj še vse kaj drugega kot le rešitev osnovnega problema. Dovolite mi malce fantazijsko domnevo, da mi eksploatacija problema koronavirusa deluje kot pospešena izvedba ciljev eksploatacije klimatske krize. Morda so centri moči ugotovili, da je »green new deal – zeleni preboj« nemogoče izpeljati, zato je treba civilizacijo »ustaviti« in zastoj zlorabiti za novo strahotno zadolževanje držav. S tem bi zadeli hkrati dva cilja, okrepili bi razrahljane vezi globalizacije in s strahovlado dolgov oslabili nacionalizme držav. Hkrati pa bi globalni moloh zlahka uvedel totalitarizem, temelječ na korenitem zmanjšanju svetovne populacije, avtomatizaciji in robotizaciji ter na digitalni kontroli in umetni inteligenci. To ni teorija zarote, temveč realna možnost NWO, ki se že dolgo napoveduje. Druga možnost izhoda iz »zaustavljenega sveta« naj bi temeljila na etiki preprostejšega življenja, torej na nekakšnem »ekosocializmu« kot novi paradigmi preživetja človeštva. Tudi o tem smo že brali kot o opolnomočenju lokalnih skupnosti, v katerih bi ljudje zadovoljevali osnovne biotske potrebe (bivališče, energija, hrana, voda, oblačila, zdravje, šolanje) in v neposredni demokraciji uveljavljali skrb za družino,in skupno dobro. To seveda ne bi pomenilo izolacionizma, kajti mednarodno sodelovanje na številnih področjih, kot so znanost, kultura in šport, bi še vedno potekalo. Možna pa je tudi »svilena kitajska pot« trdega kapitalizma komunistične partije. Vsekakor nas čakajo burni dogodki.
Več v reviji Zarja Jana št. 17, 28. 4. 2020
