To jim omogočajo velikanske količine melanina – pigmenta, ki obarva našo kožo in oči. Z njegovo pomočjo glive absorbirajo vsemu drugemu škodljive žarke in jih pretvorijo v kemično energijo, podobno kot rastline izvajajo fotosintezo. Ta proces, poimenovan radiosinteza, znanstvenike močno zanima, saj bi lahko vodil do revolucionarnih novih pristopov. Opazujejo in preučujejo jih že vse od odkritja, v zadnjih letih pa je zanimanje zanje zelo naraslo zaradi rezultatov poskusa, ki ga z njimi izvaja NASA.

Kasthuri Venkateswaran, znanstvenik NASE, glive z latinskim imenom Cryptococcus neoformans fungi preučuje pod »vesoljskimi« pogoji. Ugotovil je, da so v spremenjenih pogojih na mednarodni vesoljski postaji glive mutirale. Ko so jih izpostavili višjemu sevanju v okolju, so začele proizvajati drugačne molekule, kar bo pomagalo pri iskanju ključa do uporabe njihovih neverjetnih zmogljivosti. Venkateswaran je prepričan, da bi iz njih lahko izdelali pripravek, ki bi nas naredil odporne proti radioaktivnemu sevanju. To bi bilo revolucionarno ne le za astronavte, temveč tudi za zaposlene v jedrskih elektrarnah, pilote in bolnike z rakom, ki se zdravijo z obsevanjem, je pojasnil v reviji Scientific American. Njihova uporabnost pa se ne konča pri zdravilih. Teoretično bi lahko napajale tudi električne naprave in bile biološki odgovor na sončne panele.

Več v reviji Zarja Jana št. 9, 3. 3. 2020