Brez panike, svetujejo. Dobro smo pripravljeni. Imamo deset postelj v Ljubljani, tam, kjer jih nimamo, pa vas bomo »izolirali« v reševalnem vozilu. Mask je zmanjkalo, oblačil tudi. Na TV-zaslonih spremljamo, kako so v sosednji Italiji police trgovin že prazne. Kdo ve, kakšne bodo naše, ko boste to brali. In kaj če ne boste zboleli med prvimi desetimi, za katere še imamo ustrezno namestitev? Kaj če vaša zdravnica ne bo pravočasno dobila zaščitne maske in ustrezne opreme? Kako bo zdravnik pregledal 50 bolnikov na dan in ob tem preprečil, da bi se sam okužil, ter ne bo prenašal okužbe na z drugimi virusi načete bolnike?
Samooskrba na delu
Takšni primeri (in virus covid-19 ne bo zadnja tovrstna preizkušnja) hitro pokažejo, kako krhki sta varnost in urejenost sveta, v katerem živimo. Če takšno krizo povzroči virus, ki je le malce nevarnejši od gripe (trenutna umrljivost se giblje okrog dveh odstotkov), kaj bi šele bilo, če bi »ušla« kakšna ebola, ki ima 50-odstotno umrljivost? Kljub temu da je od zadnje kuge minilo več stoletij, je videti, da razvitost sveta nič ne prispeva k njegovi varnosti. Ravno nasprotno – ko kihne nekdo na eni strani planeta, to hitro prileti na drugo stran.
Vse države trenutno najbolj razvijajo scenarij izolacije. Sprva so mislili, da bo karantena enega mesta dovolj. Danes, ko imamo že na desetine žarišč, postaja kombinatorika možnih poti okužbe tako zapletena, da je širitev virusa skoraj nemogoče zajeziti. Dokler ena država drži v karanteni eno mesto, je to še logistično izvedljivo. Predstavljajte si, da želimo v Sloveniji spraviti v karanteno deset mest. Kdo, s čim, kako ...? Če bi vso vojsko in policijo angažirali le za te naloge, še vedno ne bi imeli dovolj ljudi. Kdo bo organiziral logistiko, dostavo, zagotavljal komunalne storitve, elektriko? Kdorkoli se te dni ukvarja s kriznimi scenariji, ve, da ti lahko delujejo le, dokler je ogrožen zelo majhen odstotek ljudi in teritorija. Potem pa se začnejo podirati domine in noben sistem tega ne more več zajeziti.
Prej se sprijaznimo z dejstvom, da bo virus covid-19 prišel tudi v naše okolje, prej bomo umirili strahove in se zares pripravili nanj. In kot boste prebrali, v tej zgodbi sploh nismo tako nebogljeni, da bi nas morala grabiti panika. Nismo pripravljeni takrat, ko krizni štab napiše protokol in navodila. Pripravljeni smo takrat, ko naše telo ve, kako se ubraniti pred virusom, ki ga bo enkrat zagotovo srečalo.
Možni scenarij bližnje prihodnosti: deset dni po izbruhu prve okužbe v Sloveniji
Ne potrebujemo veliko domišljije, da si zamislimo naše bolnišnice, ki pokajo po šivih. Zaradi bolezni medicinskih sester in zdravstvenih delavcev tisti še zdravi delajo v dveh izmenah. Čakalnice so prepolne. Testov zmanjkuje. Mask in zaščitnih sredstev ni več na razpolago. Bi v takšnih razmerah sploh bilo smotrno hoditi k zdravniku, da preverimo, ali je morda naš prehlad kaj bolj nevarnega? Tudi če do tega trenutka niste bili okuženi, boste zelo verjetno postali, če boste nekaj ur v prostoru, v katerem je v enem dnevu sedelo na stotine bolnih in mogoče le en okužen z virusom covid-19.
Za zdaj nimamo nobenega zdravila, ki bi učinkovalo na virus covid-19. Torej vaš zdravnik lahko naredi le to, da ugotovi, ali ga imate, in če nimate hujših zapletov, vas spravi v karanteno (domačo ali v kaki ustanovi), kjer boste morali bolezen preležati. Ob tem vam bodo priporočali enake ukrepe kot za gripo – lajšanje bolečin, zniževanje vročine, vitamine, čajčke, počitek ...
Če vas bodo spravili v kakšno prisilno izolacijo, računajte še s psihozo strahu, ko boste ležali ob ljudeh, ki bodo kašljali, se dušili, okoli njih pa se bodo gibali ljudje v belih skafandrih, ki jim še obraza ne boste videli. Kadar bodo koga odpeljali iz prostora in ne boste vedeli, ali gre na intenzivni oddelek ali v mrtvašnico, bo vaša psiha na hudi preizkušnji. Če boste podlegli lastnim strahovom, bodo ti naredili večjo škodo, kot jo lahko virus. V zgodbi o covid-19 je psihoza (brez primerjave v sodobni zgodovini) bolj ubijalska od samega virusa.
Nič kaj spodbudno, mar ne? Kaj pa je druga možnost?
Spoznaj sovražnika, če ga želiš premagati
Lao Ce, umetnost bojevanja
Kaj vemo o virusu covid-19?
Virus intenzivno preučujejo, in kljub temu da ni prav veliko podatkov, nekatere že lahko uporabimo za načrtovanje lastne strategije.
Virus je počasen
Njegova inkubacijska doba je lahko daljša od 14 dni.
Podatek je slab za načrtovalce zaščite, a tudi dober za nas. Če bi bil virus močnejši, bi nas »podrl« hitreje. To, da v telesu napreduje tako počasi, pomeni, da imamo več časa, da ga ustavimo pri napredovanju. Torej trenutek okužbe ne odloča o tem, ali bomo zboleli. Odloča to, kar bomo v tem času počeli.
Virus je občutljiv za toploto
Pomemben podatek je, da povzroča temperaturo nad 38 oC. Koliko točno, ne vemo, vendar če povsod preverjajo, ali je nad 38 oC, lahko sklepamo, da telo s približno tako temperaturo omenjeni virus onesposobi, kar je dobra novica. Slabše bi bilo, če bi, denimo, virus bil obstojnejši in bi ga naše telo moralo »kuriti« na višjih temperaturah, npr. 41 oC ali več, kar je za nas že smrtno nevarno.
Bodite pozorni na ta podatek, ker če je naš imunski sistem že ocenil, da se bo proti temu virusu boril s temperaturo od 38 do 39 stopinj, je to zares odlična novica. Takšna temperatura nas ne ogroža. Pustimo imunskemu sistemu prosto pot, da naredi svoje, in si ne znižujmo prehitro temperature – ker s tem virusu omogočamo nemoteno razmnoževanje in napredovanje v naših tkivih.
Tarča virusa so pljuča
Vemo, da virus napade predvsem pljuča in da pri približno desetih odstotkih ljudi povzroča zaplete z dihanjem. To pomeni, da se moramo osredotočiti na načine, kako prevetriti pljuča in jih ohranjati v kondiciji.
Več v reviji Zarja Jana št. 9, 3. 3. 2020
