Vsi s(m)o pričakovali, da bodo po letih rasti in pri povečanju svetovnega gospodarstva za 2,9 % ponovno večje tudi svetovne emisije CO₂. A podatki kažejo, da so ostale pri 33 gigatonah, torej na enaki ravni kot leta 2018. IEA poroča, da je to predvsem posledica zmanjšanja emisij iz proizvodnje električne energije v naprednih gospodarstvih, vse večji dobavi energije iz obnovljivih virov (predvsem vetrne in sončne), prehodu s kurjenja premoga na zemeljski plin in večji proizvodnji jedrske energije. Drugi dejavniki vključujejo toplejše vreme v številnih državah in počasno gospodarsko rast na nekaterih rastočih trgih.

Zdaj pa je treba trend še obrniti

»Zdaj si moramo prizadevati, da se leto 2019 zapiše kot dokončen vrhunec svetovnih emisij, ne le kot še ena prekinitev rasti,« je komentiral izvršni direktor IEA dr. Fatih Birol. »Tehnologije za to imamo in jih moramo uporabiti. IEA gradi veliko koalicijo, osredotočeno na zmanjšanje emisij, ki vključuje vlade, podjetja, vlagatelje in vse, ki se resnično zavzemajo za reševanje podnebnih izzivov.«

Bistveno zmanjšanje emisij v razvitih gospodarstvih leta 2019 je uravnotežilo rast drugod. ZDA so imele največji upad emisij na ravni države, in sicer za 140 milijonov ton, kar je 2,9 %. Ameriške emisije so zdaj nižje za skoraj eno gigatono od njihovega vrhunca leta 2000. Najodločneje gremo v zeleno smer v Evropski uniji, kjer so se emisije leta 2019 zmanjšale za 160 milijonov ton ali za 5 %, kar je posledica zmanjšanja energetskega sektorja. Zemeljski plin je prvič proizvedel več električne energije kot premog, vetrna elektrika pa je skoraj dohitela elektriko iz premoga. Japonske emisije so se zmanjšale za 45 milijonov ton ali za približno 4 %, kar je najhitrejše upadanje po letu 2009, saj več elektrike spet pridobivajo iz nedavno obnovljenih jedrskih reaktorjev.

V razvitem svetu dol, v državah v razvoju strmo gor

V drugih delih sveta so se emisije leta 2019 povečale za skoraj 400 milijonov ton, pri čemer je skoraj 80-odstotno povečanje v azijskih državah, kjer se proizvodnja električne energije na premog še naprej povečuje. V naprednih gospodarstvih pa so se emisije znižale na ravni, ki smo jih nazadnje dosegali v poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bilo povpraševanje po električni energiji za tretjino manjše kot danes.

Te številke dokazujejo, da so zelene tehnologije učinkovite in dolgoročno ne samo okoljsko, ampak tudi ekonomsko smotrne. Se pa zanje gotovo lažje odloča razviti svet, ki je več kot stoletje smetano na gospodarski torti pobiral na račun globalnega onesnaževanja. Zdaj, ko nam vsem teče voda v grlo, pa bo treba nekaj tudi vrniti, vsaj v obliki tehnologije in znanja.