Zaradi katastrofalnih požarov je lani poleti v Amazoniji zgorelo dva milijona hektarjev površin, torej petkrat manj kot zaradi požarov v Avstraliji. O tako veliki ognjeni pošasti govorimo. Zakaj se je to zgodilo? »Takšen obseg požarov je zgodovinsko nepredstavljiv in je predvsem posledica večletne suše, ki z nekaj presledki traja že od leta 2017. K nagli širitvi požarov po presušenih gozdovih pripomoreta tudi izjemno vroče poletje in sunkovit veter. V mestu Adelaide so denimo v božičnem času izmerili 45 °C. Do tako ekstremnih požarov, temperaturnih rekordov in suš ne bi prišlo, če v Avstraliji v zadnjih petdesetih letih ne bi bili priča dvigu povprečne temperature za 2 °C, o tem so znanstveniki enotni,« je jasen Aljoša Slameršak, klimatolog in okoljski ekonomist z Inštituta za okoljsko znanost in tehnologijo, Universitat Autonoma de Barcelona v Španiji. Meni, da požari neposredno na nas sicer ne bodo vplivali, vendar se pri požarih ogljik, ki ga vsebujejo rastline (drevesa) in prst, pretvori v emisije ogljikovega dioksida, ki nato končajo v ozračju. Povišanje ogljikovega dioksida v ozračju pa še zaostruje podnebne spremembe.
»Podnebne spremembe ustvarjajo pogoje za obsežne požare, hkrati pa požari pospešujejo podnebne spremembe. Kadar je določen pojav posledica podnebnih sprememb in hkrati vzrok za nadaljnje podnebne spremembe, klimatologi govorimo o zanki s povratnim učinkom. Ko enkrat takšne povratne zanke sprožimo, je podnebni sistem bistveno težje stabilizirati.«
Huje od napovedi? Da bo vedno več požarov, vročinskih valov in poplav, so klimatologi napovedovali. »Vse to smo pričakovali, vendar nedavne analize napovedi kažejo, da se podnebje v zadnjem desetletju spreminja hitreje, kot je pričakovala večina. Da so opažene spremembe povsem v zgornjih mejah scenarijev, nas ne more navdajati z optimizmom.«
Novembra je avstralski premier zanikal, da bi bili požari posledica podnebnih sprememb, na kar so se seveda odzvali številni ugledni klimatologi in znanstveniki. »Bojim se, da z ljudmi, kot je premier Avstralije Scott Morrison, nima več smisla izgubljati besed. Ljudi, ki zanikajo problem podnebnih sprememb, medtem ko se jim država čez noč spreminja v puščavo, ne bo prepričal nihče. Te ljudi je predvsem treba držati daleč od vzvodov oblasti. Vendar sprejemanje političnih odločitev ni stvar nas klimatologov,« pravi Slameršak.
političnih odločitev ni stvar nas klimatologov,« pravi Slameršak.
Teorija zarote?
V Avstraliji, pa tudi pri nas so se pojavile (sicer v manjšini) debate o namernem izsuševanju Avstralije. To naj bi potekalo že nekaj časa in sliši se kot teorija zarote. Dejstvo je, da se vodni viri v Avstraliji prodajajo – na primer za nekaj milijonov dolarjev zasebni (kanadski) družbi – v trajno last! Dejstvo je, da obstaja 43.000 zajetij vode za potrebe frackinga. Posamezno zajetje uporablja tudi več kot 72 milijonov litrov vode.
Izsušujejo se veliki rečni sistemi, kot sta reki Murray in Darling, zaradi namakalnih sistemov, ki se izvajajo tako, da poplavno vodo usmerjajo in zbirajo v velikih zbiralnikih, namesto da bi vodi dovolili njeno pot v reko in zemljo. Prav za te namakalne postopke so strokovnjaki in naravovarstveniki opozarjali, da so pot v katastrofo, da povzročajo številne pogine rib in vodno krizo.
Slednje se sploh ne sliši kot teorija zarote, ampak že večkrat videno igranje človeka z regulacijo voda, ki gotovo nosi strašne posledice.
Kot načrtovana zarota pa se slišijo namigi, da naj bi bilo velikim odločevalcem v interesu, da si poceni prilastijo ranče domačinov. Doslej jih ti niso hoteli prodati, sedaj si bodo zaradi izsušenosti verjetno premislili. In jih prodali – pod ceno! Da se bo lahko poceni speljala infrastruktura za dodatno izčrpavanje naravnih virov, menda pa ne bo več niti ovir za gradnjo hitre železnice.
Ker bo dežela praktično uničena od požarov, bodo ljudje prisiljeni živeti v nekakšnih kampih oziroma tako imenovanih pametnih mestih, kjer bodo pod nenehnim nadzorom.
Da se avstralska policija militarizira in da uvajajo restriktivne protestne zakone, pa je tudi strašljivo in bi bilo zanimivo pobezati za vzroki.
Več v Zarji/Jani, št. 2., 14. 1. 2020
