»Neskončno lepo bi bilo, če bi se nam vsakič, ko dosežemo pomemben cilj, po žilah razlil obilen in dolgotrajen odmerek dopamina, ki je živčni prenašalec ugodja – a žal ni tako. Sreča je (zgolj) občutek zadovoljstva, občutki pa so kratkotrajna, hipna in zelo intenzivna čustvena stanja,« pove dr. Željko Ćurić, zdravnik, psihiater, komunikolog, predavatelj in soustanovitelj podjetja O. K. Consulting. »Obstajajo duševni standardi. Za človeka naj bi bilo dobro, da bi bil srečen sedemkrat na dan. Ne zgolj zadovoljen, sedemkrat bi moral občutiti srečo. Sreča je zelo močan občutek. Da smo si na jasnem: ne obstajata majhna in velika sreča, ker je sreča trenutek. Pet sekund sreče je ogromno! Na koncertu, ki vas je navdušil, kljub vsemu niste bili srečni dve uri, verjetno pa ste nekajkrat doživeli tisti kratek, a zelo močan občutek sreče.«
Sreča je kratkoživa. Torej nima smisla govoriti, da bomo srečni, ko bomo odplačali posojilo ali ko bomo dobili zadetek na loteriji? Ljudje preveč časa vztrajamo pri tem, da razmišljamo o prihodnosti, denimo, srečni bomo, ko bomo naredili to ali ono, ko bomo kaj dobili, ko si bomo kaj prislužili. »Sreča ni nekaj trajnega. Sreča pride za nekaj sekund – ne nekaj minut ali ur – po določenem ravnanju. Ko tisto, kar si želimo, končno dobimo, doživimo zgolj bežen užitek,« pojasni sogovornik.
Pri živalih je zelo preprosto – hrana in spolnost sprožita ugodje, to pa je spodbuda za poznejša prizadevanja pri iskanju hrane in spolnosti. Pri ljudeh se stvari zakomplicirajo, ker obstaja veliko ciljev in virov ugodja. Loterijskega srečneža opije drugačnost v primerjavi z njegovim prejšnjih življenjem, nova navidezna resničnost, ki si jo ustvari z denarjem, a že po nekaj mesecih ta kontrast zbledi, novo stanje pa postane samoumevno, tako da zanj ni več poti navzgor. Enako je s poplačilom posojila. Ljudje trdo delajo in na koncu pričakujejo evforijo. »Trenutek, ko dosežemo cilj, ni nič bolj vznemirljiv kot olajšanje, ko po koncu dolgega pohoda s hrbta snamemo težak nahrbtnik,« piše Jonathan Haidt v knjigi Hipoteza o sreči.
Več v reviji Zarja Jana št. 47, 19. 11. 2019
