Mogoče je to zaradi preteklosti, ki jo še hranimo v genskem spominu, ko so mnogi kot tlačani živeli v nemogočih razmerah in se je desetčlanska družina stiskala v eni sobi, otroci pa spali v predalih pohištva (nepredstavljivo!). Zagotovo so svoje prispevali tudi Titovi krediti in socialistični delovnik, ko je vsak lahko popoldne imel še en »šiht« na lastni bajti. Na koncu pa je piko na i dala tudi možnost hitrega odkupa družbene imovine. Rezultat tega je prvo mesto v Evropi, ki ga zasedamo, ko gre za število lastnikov hiš.
Če verjamete ali ne, Slovenci smo rekorderji v številu samostojnih hiš. Kot ugotavlja evropski statistični urad Eurostat, imamo med državami Evropske unije prav v Sloveniji največji delež ljudi, ki živijo v samostojnih hišah. Takih je kar 69 odstotkov. Na ravni celotne EU je odstotek za polovico manjši, saj v samostojnih hišah živi le 34 odstotkov ljudi. 42 odstotkov prebivalcev Evropske unije živi v stanovanjih, 23 odstotkov pa v vrstnih hišah. Da želja po lastni hiši očitno ni v sorazmerju s standardom, priča tudi presenetljiv podatek, da ima lastno hišo le pet odstotkov Švicarjev.
Vse kaže, da želja po lastni hiši prej izhaja iz strahu pred negotovostjo. Zanimivo je, da je lastnikov hiš največ v najmanj premožnih državah. Visok delež prebivalstva v samostojnih hišah imata še Madžarska (68 odstotkov) in Romunija (61 odstotkov).
Nasprotno v Latviji, Estoniji in Španiji skoraj dve tretjini ljudi živita v stanovanjih. Prav tako v stanovanjih živi več kot polovica Litovcev, Grkov, Čehov, Nemcev in Italijanov, še ugotavlja evropski statistični urad Eurostat.
Kakšna pa je povprečna slovenska hiša? Predvsem predimenzionirana, energijsko potratna, narejena kot »turška nadaljevanka« (gradnja, ki se nikoli ne konča, polna dozidav, prizidkov, nadzidav), nefunkcionalna in tržno vredna veliko manj, kot si lastniki zamišljajo, ker ji pripisujejo še ves znoj, kri in solze, ki so jih prelili, ko so jo gradili.
V več kot tretjini teh hiš danes živi le ena oseba! To težave dodatno zaostri, ker se iz leta v leto hiše in njihovi prebivalci starajo, zmanjkuje pa denarja za njihovo vzdrževanje. Zato bomo kmalu verjetno rekorderji tudi po številu lačnih in premraženih lastnikov velikih nepremičnin.
Več v reviji Zarja Jana št. 47, 19. 11. 2019
