»Naša bolnišnica je namenjena bolnikom, ki so uspešno končali zdravljenje. Njihovo zdravstveno stanje je stabilno, vendar še vedno niso sposobni za samostojno bivanje doma ali za odhod v dom starejših občanov,« pove mag. Silvana Šonc, univ. dipl. soc. delavka, sicer pa direktorica, ki od leta 1998 vodi to bolnišnico, v kateri je 127 postelj.

Čim prej na noge. V tej bolnišnici skrbijo predvsem za to, da lahko bolniki čim prej spet sami skrbijo zase. »Največ je starejših, kar ni čudno, saj se počasi stara zelo številna generacija baby boom. Imamo pa tudi mlajše bolnike.«

Včasih so v tej bolnišnici zdravili predvsem pljučne bolezni in tuberkulozo. Ker so te bolezni postajale čedalje redkejše, je bolnišnici Sežana grozilo zaprtje. »Tega pa nisem hotela, saj bi več kot 90 družin zapadlo v finančno stisko ob izgubi dela.« Zato jo je začela naša sogovornica z ekipo počasi in temeljito obnavljati ter ji sočasno dajati novo vsebino. To je bilo podaljšanje bolnišničnega zdravljenja pri starostnikih in geriatrična rehabilitacija. »Nadaljevali pa smo tudi s pulmološko dejavnostjo in rehabilitacijo kroničnih pljučnih bolnikov v posebnih klimatskih pogojih. Pri nas imamo tudi mini oddelek za dializo, da našim bolnikom ni treba trikrat na teden na čiščenje krvi v Ljubljano, Novo Gorico ali Izolo.« Imajo tudi nekaj specialističnih zunajbolnišničnih zdravstvenih dejavnosti, na primer pulmologijo, kardiologijo, internistiko, nefrologijo, gastroenterologijo, dermatologijo, nevrologijo, psihiatrijo ter urologijo. Pri njih lahko opravite tudi ultrazvok in rentgen. Negovalna bolnica pa opravlja dejavnost zdravstvene nege bolnikov, pri katerih je akutno zdravljenje bolezni ali poškodbe, zaradi katere so bili sprejeti v bolnišnico, končano. Zaradi slabšega splošnega zdravstvenega stanja potrebujejo še zdravstveno nego, ki je preveč zapletena, da bi jo lahko zagotovili v domači oskrbi ali socialnem zavodu.

Prezasedeni. Za bolnike v tej bolnišnici, ki je opremljena po najnovejših standardih, s sodobnimi bolniškimi posteljami, z najnovejšimi pripomočki za fizioterapijo, delovno terapijo in rehabilitacijo, skrbi multidisciplinarni tim fizioterapevtov in delovnih terapevtov, zdravnikov in medicinskih sester. Pred vsako zdravniško sobo imajo v predsobi na steni ekran, kjer sproti elektronsko beležijo, kaj se je z bolnikom čez dan dogajalo. »Vsi podatki se zbirajo v centralnem sistemu, tako da zdravstveno osebje ve, kako kdo napreduje.« Povprečno se po 46 dneh kar okoli 65 odstotkov starejših vrne v domače okolje, 25 odstotkov jih dobi prostor v enem od domov starejših, preostale pa morajo vzeti v oskrbo svojci. »Na srečo imamo zaposleno tudi socialno delavko, ki se po najboljših močeh trudi bolnim in njihovim svojcem najti pot iz stiske.«

Žal bi morala država že davno sprejeti zakon od dolgotrajni oskrbi, ki bi sistemsko uredil pomoč na domu. Pa tudi domove starejših bi morali graditi, saj ta hip nujno potrebuje namestitev v dom kar 8000 ljudi. Tudi potreb po podaljšanju bolnišničnega zdravljenja v negovalnih bolnišnicah je vse več. 

Več v reviji Zarja Jana št. 47, 19. 11. 2019