Ker nisem pravnica oziroma sodnica, ne bom razsodnica, saj na podlagi enkratnega obiska in pisnega odziva sorodnice, ki na koncu ni dovolila, da bi njen zapis objavila ali jo omenila z imenom in priimkom, niti ne iz inicialkami, ne morem soditi. Lahko pa napišem, da je v središču prepira stara gospa, ki ni nič kriva. Zaradi demence na srečo najbrž ne ve, da je med dvema ognjema ...

Kaj pravi direktor? »Čeprav vemo, da je Zarja-Jana objavila na svojih straneh že veliko kritičnih zgodb iz domov starejših, smo se odločili, da pokličemo prav vas, saj vemo, da se zavzemate za kakovostno oskrbo,« je zapisal na začetku Primož Cimerman. Zatrdil je, da pokazati na slabe plati v tem ali onem domu starejših ni nič slabega. »Tudi na ta način se nega in oskrba starejših izboljšujeta.«

Hkrati je poudaril, da se zavedajo, da so dolžni svojim stanovalcem omogočiti čim kakovostnejšo starost. Zato je takoj opozoril na prenizke normative, ki so bili sprejeti pred desetletji, torej takrat, ko so v te ustanove prihajali v glavnem zdravi seniorji. Zdaj so domovi starejših v bistvu negovalne bolnišnice, saj je tam kar od 75 do 80 odstotkov hudo bolnih, potrebnih vsakodnevne zdravstvene nege in celodnevne oskrbe.

Več v reviji Zarja Jana, št. 42, 15. 10. 2019