Slovenija se je s podpisom skupne izjave v okviru strokovnega posveta Bralnega društva Slovenije zavezala, da bomo v državi načrtno razvijali bralno pismenost in bralno kulturo. Hkrati smo se vpisali v veliko knjigo EURead in se tako pridružili evropski kampanji Evropa bere.
Če niste vedeli, smo vstopili v nacionalni mesec skupnega branja, ki bo trajal vse do 13. oktobra. Cilj pobudnikov je dvigniti zavedanje vseh generacij o pomembnosti branja. Branje spodbuja k razmišljanju, krepi znanje, spomin in koncentracijo, pomaga izboljšati zdravje in zmanjšuje stres.
Verjetno vsi vemo, da je branje nadvse koristno – zakaj torej beremo vedno manj? Zakaj imamo v Sloveniji, po najnovejših rezultatih raziskave Javne agencije RS za knjigo sodeč, že skoraj 50 odstotkov nebralcev?!
Je vsega kriva tehnologija? Mladim bralcem gotovo v bralno zelje hodi tehnologija, ki ponuja več dražljajev, je zanimivejša ... Vendar pisatelj, prevajalec, komik in (posebej med mladimi) neutrudni promotor branja Boštjan Gorenc – Pižama pravi, da zaradi tehnologije kvečjemu beremo več, ne manj. »Je pa seveda težava, kaj beremo. Resda tehnologija z bleščavostjo lažje premami na prvi pogled, a branje knjig ponuja čisto drugačno globino. Mladim je treba ponuditi kakovostno čtivo, ki se ukvarja s svetom, v katerem živijo, da bi uspeli obdržati njihovo pozornost, ki je večji problem kot nezanimanje za knjige. Na spletu smo vajeni neprestanega dotoka novih informacij in dražljajev, medtem ko knjiga od nas zahteva zbranost in predanost.«
Nizozemski pisatelj je mlade, ki jim je z debatami po šolah želel vzbuditi željo po branju, vprašal: »Radi gledate filme?« Seveda, so odgovorili. »Radi berete?« Pa so odkimali, češ da knjige niso zanimive. »Ste že gledali film, ki vam ni bil všeč?« Zopet so odgovorili z da. »In zakaj niste nehali gledati filmov?«
Družbi brez bralcev se slabo piše. Če bo bralo vedno manj mladih in njihovih staršev, prihodnost ni obetavna. Posebej za naš mali knjižni trg. In ne bo dobro za družbo. Bralna pismenost je namreč nujna za aktivno državljanstvo.
»Ker otroci prihajajo iz različnih družbenih okolij, imajo različen bralni kapital – tega moramo v šolah kompenzirati, kolikor se le da. Cilj je, da otroci uživajo v branju. Ne gre samo za funkcionalno pismenost, ampak za razvijanje domišljije in s tem bogatitev sveta. Neobilje besed pomeni tudi siromašno razmišljanje,« je povedal Jernej Pikalo, minister za šolstvo.
Vse pobude, zaveze in deklaracije pa lahko vržemo v koš, če tega ne bomo živeli, je naravnost udarila Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo.
Upada število intenzivnih bralcev, to so tisti, ki preberejo 20 knjig na leto, in skrbi nas lahko, da upada število takih bralcev v najbolj izobraženem delu prebivalstva!
Več v reviji Zarja/Jana, št. 38, 17. 9. 2019
