Mnogim ljudem se upira delo na vrtu, bojijo se bolečin v hrbtu, žuljev na rokah in izgube dragocenega časa. Sedejo v avto in v supermarketih nakupijo vse potrebno. Ko pojedo industrijsko proizvedeno hrano z vsemi bolj ali manj nevarnimi kemikalijami, pa v skrbi na zdravje pretakajo znoj v fitnesih in savnah ter se mimogrede še »osončijo« v solariju. Toda za te storitve sta potrebna čas in denar. Po drugi strani pa delo na vrtu in pridelava lastne hrane prinašata toliko koristi zdravju, da ob njih zbledijo vsi instantni pripomočki, ki nam jih ponuja industrija. Poleg zdrave brezplačne hrane ima vrtnar (vrtičkar) še brezplačen fitnes in zastonj solarij, v vročih dneh pa si lahko privošči celo zastonj savno. In ne samo to, raziskave so pokazale, da je večina stoletnikov po svetu vrtnarila vse do visoke starosti.
Zdrava starost namesto životarjenja na intenzivni negi
V znanstveni reviji BMC Public Health (2016; 16:988) lahko beremo, da vrtnarska opravila za tretjino zmanjšajo nevarnost obolevanja za katero izmed kroničnih bolezni. Tudi članek v reviji American Journal of Epidemiology (2011; 1: 173: 71–83) govori o za tretjino manjši smrtnosti zaradi diabetesa in obolenj srca. Obširna raziskava, ki jo je objavil Medical Journal of Australia (2006; 16; 184(2) 68–70), pa dokazuje, da je pri vrtnarjih za 36 odstotkov manjše tveganje za razvoj demence v primerjavi s populacijo, ki ne dela na vrtu. Raziskovalec Dan Buettner, ki je po svetu proučeval »skrivnost stoletnikov«, pa navaja lastnosti, ki so skupne vsem, in to so: močna socialna mreža, redna telesna aktivnost, prevladujoča hrana rastlinskega izvora in seveda vrtnarjenje. Morda vas poleg učinkovite zdravstvene preventive zamika podaljšana življenjska doba, kar je seveda tesno povezano. Zdrava starost je nekaj povsem drugega kot životarjenje na intenzivni negi ali z vrečko, polno zdravil. O tem se verjetno vsi strinjamo.
