Doktorica komunikologije je v četrt stoletja svojega delovanja »pomagala« številnim običajnim smrtnikom, pa tudi mnogim slavnim ljudem iz sveta politike, estrade, odvetništva, medijev – vse po vrsti pa olajšala za velike vsote denarja. A do zdaj ni o tem še nihče spregovoril. Izjema je Željko Mavrović, ki je priznal, da je dolga leta plačeval njene storitve, na koncu pa celo prodal vse svoje medalje in pokale in izkupiček podaril ženski, ki ga je dolga leta prepričevala, da pomaga njegovi hudo bolni hčerki.
Boksar, čigar duša je ranjena, je dobrodošla žrtev. Naporni treningi in boleči boji so kljub uspehom, ki jih je dosegal, pustili sledi na duši boksarja Željka Mavrovića. Ob vsem tem se je moral sprijazniti še z dejstvom, da bo njegova hčerka za vedno ostala bolna in nesrečna. V svojem drugem letu je Arijana zbolela za meningitisom in padla v komo, iz katere se je zbudila s tragičnimi posledicami. Potem ko je pri 29 letih končal kariero profesionalnega boksarja, je izjavil, da potrebujeta njegovo telo in duša temeljito okrevanje. Posvetil se je družini – ženi Jeleni, sinu Marku in hčerki Arijani, poklicno pa je postajal vse bolj uspešen v proizvodnji ekološko vzgojene hrane.
Duševno okrevanje pa ni potekalo tako, kot si je zamislil. V časih osebne krize je začel obiskovati predavanja avtogenega treninga, ki jih je vodila Jadranka Škarica. Gre za metodo, ki je v zadnjih dveh desetletjih postala izredno priljubljena med Hrvati, ki so potrebovali takšno ali drugačno pomoč. In kaj hitro se je ujel na trnek odločne voditeljice treningov. Prijalo mu je tovrstno izobraževanje in občutek, da končno obvladuje svoje življenje. Sprejetost v krogu ljudi, ki so se prav tako znašli v bolj ali manj podobnih brezizhodnih situacijah, pa mu je pomagala, da se je lažje sprijaznil s hčerkino usodo. Jadranki Škarici se je zdela njegova navzočnost koristna, saj je bil Mavrović, ker je bil med ljudmi izredno priljubljen, nadvse dobra vaba. »Če se treningov udeležuje Mavrović, mora biti to nekaj izredno koristnega,« se je govorilo. Jadranka se je povezala tudi z njegovo družino, obljubila je, da bo ves čas bdela nad njegovo hčerko in jo na daljavo celo zdravila. Prepričala ga je, da je kar nekajkrat preprečila njeno smrt.
Željkovi ženi Jeleni je zaupala vodenje svojega združenja Pet plus, v okviru katerega je Mavrović na dražbi prodal vse svoje medalje in pokale, denar pa podaril združenju. Z Jadranko so bili velikokrat skupaj na Mavrovićevem posestvu v Slavoniji, v Zagrebu pa neštetokrat skupaj pili kavo. Ko je hotela Jelena v združenju uvesti nekatere spremembe, pa to avtoritativni Jadranki ni ugajalo in prijateljstva je bilo konec. Mavrović je doživel bolečo streznitev. Te dni se je odločil, da bo javno spregovoril o načinu dela in prodajanju megle nesrečnim ljudem, pa tudi o tem, kako si je Jadranka s svojimi prevarami z leti prigrabila velikanske vsote denarja.
Od estradnikov do politikov. Iz dneva v dan je bilo na predavanjih Jadranke Škarice in njene akademije za avtogene treninge več ljudi. Množični obiski so še najbolj spominjali na srečanja, ki jih prireja sloviti in tudi v Sloveniji zelo priljubljeni Braco, samozvani zdravilec, ki zdravi s pogledom, ne da bi ob tem izgovoril eno samo besedo. Priporočila so se širila od ust do ust in Jadranka Škarica je postala fenomen.
Strokovnjaki trdijo, da so bila v povojni in tranzicijski Hrvaški plodna tla za vse mogoče mešetarje in prevarante. Jadranki Škarici je bilo pri tem v veliko pomoč dejstvo, da so se ji pridružili številni znani ljudje iz javnega življenja – politiki, poslovneži in estradni zvezdniki. Njihova imena so bila javna tajnost. Ena redkih, ki je leta 2008 javno priznala, da obiskuje njene tečaje, je bila pevka Daniela Martinović. Takrat je imela hude težave v zasebnem življenju.
»Pred dvema letoma je moja prijateljica, pevka Ksenija Erker, na skupni večerji z navdušenjem pripovedovala o svojih izkušnjah s tečaja avtogenega treninga. Takrat me je tako zelo prevzel žar v njenih očeh, ko je govorila o tem, kako je ravnala v trenutnih življenjskih situacijah, da me sploh ni bilo treba prepričevati, naj grem po njenih stopinjah. Že naslednji dan sem šla na prvo predavanje. Ko sem tam srečala boksarja Željka Mavrovića, ki je ves prostor dobesedno napolnil s svojo pozitivno energijo, sem bila nato še nekaj dni pod vtisom tega dogajanja. Takoj sem vedela, da moram ta tečaj nujno opraviti, saj se mi je duhovnost zdela že od nekdaj izredno pomembna,« je v nekem intervjuju povedala pevka Daniela.
O Jadranki Škarici in njeni metodi je zunaj njenih predavanj težko kaj izvedeti, saj je bila očitno ves čas zelo previdna in je od svojih privržencev zahtevala, da o teh stvareh ne govorijo. Izogibala se je novinarjem, na družabnih omrežjih ni mogoče najti niti ene same njene fotografije, kar je v današnjem času prava redkost. Pravzaprav je treba za to, da te ni mogoče najti, posebej poskrbeti. Škarica je poskrbela.
Mavrović je edini, ki je opisal njen način dela.
Kult osebnosti. »Ljudi ima trdno v pesteh. Ko jih spravi v program, jih prepriča, da neposredno komunicira z njihovo energetsko bitjo oziroma njihovo podzavestjo. Prepriča jih, da na duhovni ravni varuje svoje privržence, ker menda zanje skrbi z energetsko zaščito. Večina obiskovalcev njenih programov ima bolne družinske člane, tako kot imam tudi jaz bolnega otroka. Jadranka ljudi prepriča, da vse te bolnike varuje pred smrtjo. Da ne bi ostali brez te zaščite, postanejo ljudje od nje odvisni, podpirajo jo finančno in na vse mogoče druge načine. Imam hčerko, ki je zdaj stara petnajst let, pri dveh letih pa je doživela vnetje možganov. Moja hčerka je v plenicah, ne govori, hranimo jo po sondi, ima epileptične napade. Ko je bila v bolnišnici, smo po telefonu poklicali Jadranko, ona pa nas je prepričevala, da bo vse dobro, saj nenehno bdi nad Arijano. Potem nam je dolga leta zagotavljala, da se bo Arijanino stanje izboljšalo, da bo lahko začela hoditi v šolo in da se bo na koncu vse uredilo. Seveda se ni zgodilo nič. Jadranka nam je nato govorila, da Arijano varuje pred smrtjo, da je v tem času že bila na tej poti, a jo je pravočasno rešila. Številnim ljudem je prenašala sporočila bližnjih, ki so umrli, in, kot je dejala, 'varovala njihove duše na drugem svetu',« je za Jutarnji list povedal Željko Mavrović.
Ko učitelj postane pomembnejši od »učenja«, se začne krepiti kult osebnosti in vse skupaj se začne razraščati v sekto. Pod okriljem predavanj avtogenega treninga se je začela v tako imenovani Akademiji avtogenega treninga v Ulici Božidarja Adžije 17 a pod vodstvom Jadranke Škarice razvijati hrvaška različica sekte, podobne scientologiji.
V vseh teh letih so bila na vratih akademije obvestila o tem, kdaj potekajo predavanja, po katerih je ves ta čas vladalo izredno zanimanje. Zdaj na vratih piše, da do srede oktobra predavanj ne bo.
Gurujka, ki je znala zaračunati. Jadranka je enkrat samkrat privolila v to, da enemu od novinarjev pove svojo zgodbo. Trdila je, da gre za osebno maščevanje in da je ona dobrotnica, ki se razdaja ljudem. Skopo in na splošno je govorila o dejstvih, ves čas pa poudarjala svojo dobronamernost. O velikih zaslužkih in nepremičninah ni hotela govoriti.
Mavrović pripoveduje o njenih manipulacijah in o svoji odvisnosti. »Svojim privržencem je Jadranka govorila, s kom naj se poročijo, ali naj se ločijo ali ne, kaj naj študirajo, kakšen poklic naj si izberejo. Ukazovala jim je, kje naj živijo, katero hišo ali stanovanje naj kupijo. Ljudje so prinašali fotografije sodelavcev in fantov oziroma deklet, ona pa je na podlagi fotografij odločala o tem, ali naj z nekom ostanejo sodelavci ali prijatelji, ali naj se tem ljudem raje na daleč izognejo.
Nekateri obiskovalci njenih tečajev so postali tako zelo odvisni od nje, da so jo po telefonu spraševali stvari, kot so, katero majico naj oblečejo, ko bodo šli na izpit, kakšne barve avto naj kupijo, kdaj bodo spoznali bodočega moža oziroma ženo. Ali pa je ona poklicala katerega od njih in mu ukazala, naj zaposli določenega drugega njenega privrženca, ki ga je seveda sama izbrala. Od ljudi je zahtevala, da ji predajo svoje posle, na koncu pa smo se tako ali tako družili med seboj in tudi delali samo z ljudmi, s katerimi smo skupaj obiskovali njene avtogene treninge. Bila je prava gurujka, saj je sprejemala čedalje pomembnejše poslovne in zasebne odločitve svojih privržencev.
Počasi nas je vsrkala v svojo sekto, mi pa se tega preprosto nismo zavedali. Na srečo svojega življenja nisem nikoli povsem predal v roke Jadranki Škarici, kar seveda ne morem trditi za številne druge njene privržence. Sam sem obdržal svoje prijatelje, svojo neodvisnost, zato mi je bilo lažje izstopiti iz tega okolja.«
Več v Zarji št. 32. 7. 8. 2018.
