Že opojni vonj kraškega šatraja me popelje v čarobne zgodbe, ki jih živi in pripoveduje Andrejka Cerkvenik – moderna mlada ženska, ki gradi podobo sodobne slovenske zeliščarice in vidi prihodnost Slovenije v ekskluzivnem zeliščnem turizmu. Na piedestal pa je postavila kraški šetraj, avtohtono začimbnico, ki je zanjo pravo kraško zlato.
V svetu osupljive lepote, dišav in okusov
Iz kuhinje že diši po sveže pečenem kruhu; Andrejka nam ga v obliki srca ponudi za srečo in dobrodošlico. Srce je simbol Belajeve domačije: »Toliko lepega in dobrega je tu naokoli, da ni šlo vse v samo eno srce, zato jih imamo štiri.« Jasno mi je bilo, da imata tudi podobi lastovk na vhodnih vratih v stari del hiše, ki bo naslednje leto praznovala okrogel 180-letni jubilej, posebno simbolno vrednost, toda to zgodbo mi je zaupala šele pozneje.
Začimba in zdravilo
»Premalo se zavedamo, s kako pestro biodiverziteto smo obdarjeni, kako čudežen in čudovit je naš zeliščni svet. To še zlasti velja za pokrajino suhih kraških pašnikov in gmajn.« Šetraj ni atraktivna rastlina, ampak Andrejka se je »po kraško« odločila prav zanj. Zato ga že peto leto goji, vključuje v kulinariko in o njem širi dober glas tudi s hišno začimbno znamko Satureja – kraška divjinka (Satureja montana je latinsko ime za kraški šetraj). Za obiskovalce domačije pripravlja razne kulinarične posebnosti s kraškim šetrajem: med njenimi izdelki so z naravno sušenim šetrajem obogateni piranska sol, kremni med, šetrajevi vršički, šetrajevo vino in občasno tudi šetrajevo pivo. Lani so na njeni domačiji testno začeli še destilirati te kraške pikantne začimbnice.
Sicer pa je šetraj »generalni čistilec«, deluje antibakterijsko, iz telesa odpravlja parazite in je rahlo poživljajoč. V kulinariki je dobrodošla začimba k jedem iz stročnic, saj preprečuje napenjanje, pomirja želodec ter varuje sluznico. V kulinariki je uporaben v jedeh vseh okusov – od kislih do sladkih. Jedi obogati in jih lepo zaokroži.
Šatraj – prepovedan v samostanih
Šetraj je dokazano močan antioksidant. Priznavajo pa mu tudi vlogo afrodiziaka. Legenda pravi, da je Satureja dobila svoje ime po Satirijih, polbogovih, ki so spremljali Dioniza. Bitja v podobi pol človeka, pol kozla naj bi se bila pasla na poljih šetraja, ki je krepil njihovo spolno moč. Zaradi afrodizijskih učinkov je bila njegova uporaba v srednjem veku menda celo prepovedana v samostanih. Je pa na drugi strani zaslovel kot začimba sreče. Francoski zeliščar Masseque je menil, da v spalnice vrača veselje.
Vsa bogastva kraških tal
»Zdravilne rastline in začimbe na Krasu so naše bogastvo, naravna dediščina, naš ponos. Obiskovalcem, ki prihajajo na domačijo, želim približati svet začimb, okuse Krasa ter moj osebni odnos z naravo.« Andrejka v svojem začimbnem nasadu poleg kraškega šetraja vzorčno goji še smilj, razne vrste timijana, sivke, bazilike, ožepa, origana, luka ... V sklopu domačije je parkovno urejen ogledni učno-doživljajski zeliščni vrt, ki hrani najbogatejšo zbirko zdravilnih rastlin, aromatičnih začimbnic in divjeraslih užitnih rastlin na Primorskem. Podobo zaokrožijo sadna drevesa ter dolg suhi kraški zid. Bil naj bi eden najlepše ohranjenih na Krasu. »Vrt je razdeljen na štiri tematske cone. V prvi je zajeta kraška krajina. Na skopih kamnitih tleh nam daje takšno bogastvo vonjev, barv, vsebin, da se rastlinam lahko samo priklonimo. Ravno zato sem na vrtu ustvarila mini zdravilni kraški travnik. Ker so nekatere rastline precej invazivne, je z vzorčnim travnikom kar veliko dela. V drugih conah so predstavljene še enoletnice, aromatične rastline, glavne predstavnice v fitoterapiji, najbolj senčen del vrta gosti gozdne, najbolj osončen pa toploljubne rastline.« Pregledno, barvito, urejeno s prefinjenim občutkom, a hkrati domače, toplo, prijetno in sproščujoče. Prava aromaterapija na prostem.
Nagrada 50 kron
Andrejka mi pokaže listino, ki priča, da je njen »prapranono« leta 1898 od Cesarskega kmetijskega društva ob 50-letnici vladavine presvetlega cesarja Franca Jožefa I. dobil denarno nagrado za napredno kmetovanje. Na domačiji sta bili svoj čas krčma in osmica. Andrejka, ki je domačijo nasledila po svojem očetu, je že šesta generacija Belajevih, ki od prve polovice 19. stoletja domujejo na domačiji. Pred leti se je kot sociologinja odločila pisarno zamenjati z delom na svoji posesti in po več desetletjih zatišja nadaljevati tradicijo zavezanosti zemlji. Pošali se, da postopoma postaja sociologinja za rastline. Zemlja je njena rekreacija, meditacija ter ključni prostor za raziskovanje in ustvarjanje.
Več v Zarji št. 30, 24. 7. 2018.
