»Na svetovni ravni se je leto 2017 uvrstilo med tri najtoplejša. Bilo je najtoplejše leto brez pojava el niño, ki močno vpliva na svetovno povprečno temperaturo. Naraščanje ravni toplogrednih plinov v ozračju se je tudi lani nadaljevalo, ker se izpusti na svetovni ravni žal ne zmanjšujejo. Pričakujemo lahko, da bo leto 2018 prineslo nove najvišje ravni toplogrednih plinov v ozračju, s tem pa tudi nadaljevanje segrevanja ozračja. Letos smo že vse od začetka leta priča velikim spremembam. Najprej smo imeli najtoplejši januar v zadnjih tridesetih letih, sledila sta neobičajno hladna februar in marec. Marca so bile vsaj v prvi polovici meseca razmere povsem zimske, saj je snežilo tudi po nižinah, z izjemo nižjih krajev Primorske. Sledil je najtoplejši april doslej, tako v Sloveniji kot na evropski ravni. Maj se tudi uvršča med nadpovprečno tople mesece, čeprav je bilo v preteklosti že nekaj toplejših majev. Poletno toplo vreme se nadaljuje tudi junija,« je naštevala mag. Tanja Cegnar. »No, maj je pri nas že v preteklosti veljal za mesec, ko so zelo težko trije zaporedni dnevi povsod v Sloveniji brez padavin. Letošnji maj in začetek junija pa sta posebna zaradi vztrajnosti enega vremenskega tipa. Tako se zdi vremenska napoved iz dneva v dan enaka.«
Ekstremno vreme tudi po Evropi. »V prvi polovici marca je težave povzročal val mrzlega zraka od vzhoda, ta je segal tudi nad britansko otočje. V Skandinaviji se že nekaj časa spopadajo s sušo, ki je posledica pomanjkanja padavin in tega, da razmeroma topel zrak sega visoko proti severu, nad južno Skandinavijo. V srednji Evropi so se prav tako kot pri nas pojavljale krajevno močne nevihte z nalivi. K tako močni nevihtni aktivnosti prispeva tudi nadpovprečno toplo morje. Tako močno in obsežno nevihtno dejavnost z močnimi nalivi bi bolj pričakovali poleti in morda še na začetku jeseni.«
Močni nalivi, toča, poplave. V preteklih tednih nas je vsakodnevno izdatno zalivalo z neba, meteorna voda je poplavljala ceste, hiše in kleti, marsikje je klestila toča. »A hkrati v dnevih, ko so močni nalivi prizadeli posamezne kraje, na številnih območjih ni padla niti kaplja dežja. Za krajevne nevihte, ki nastanejo zaradi pregretosti spodnjih plasti ozračja, je značilno, da so porazdeljene zelo neenakomerno. Večja verjetnost za njihov nastanek je v hribovitem svetu.«
Nadpovprečno toplo – in nevihtno. Kaj povzroča letošnje tako intenzivno in pogosto nevihtno dogajanje pri nas? »Že aprila smo v vremenski napovedi pogosto omenjali krajevne nevihte, predvsem popoldne in večernih urah, in to ob za pomlad neobičajno visoki temperaturi. Neobičajno topel zrak je pogosto segal tudi visoko proti severu, celo nad južno Skandinavijo. Območje visokega zračnega tlaka se je večinoma zadrževalo nad severno Evropo in tam zadrževalo ustaljene vremenske razmere, zaradi katerih se je ob pomanjkanju padavin na jugu Skandinavije povečala nevarnost požarov v naravnem okolju. Večina Evrope, predvsem pa njena južna polovica, je pod vplivom polja enakomernega zračnega tlaka. Zrak v nižjih plasteh ozračja je nadpovprečno topel in vsebuje precej vlage. Vreme v takih razmerah krojijo razmere v višjih plasteh ozračja. Že nekoliko hladnejši zrak v višjih plasteh pomeni, da se ozračje ob sončnem vremenu v spodnjih plasteh pregreje in postane labilno. Posledica je nastajanje kopastih oblakov in krajevnih neviht.«
Rdeč alarm za točo v desetih pokrajinah. Pred dnevi je bil na strani ARSO sočasno objavljen rdeč alarm z najvišjo verjetnostjo za točo v kar desetih slovenskih pokrajinah. Vzrok je enak: »Gre za stopnjo labilnosti ozračja. Bolj ko je ozračje labilno, več neviht pričakujemo.«
Nas mora skrbeti? »Skrbeti nas mora, da so bila zadnja tri leta na svetovni ravni najtoplejša doslej. Prav tako se povečuje količina toplote, ki se skladišči v oceanih. To vsekakor ne more miniti brez vpliva na vremenske vzorce in pogostost vremenskih ekstremov. A ob tem je treba poudariti, da se veča tudi naša ranljivost (zaradi vse več infrastrukture) in s tem škoda, ki jo povzročajo ekstremni vremenski dogodki. Tako je lansko leto po podatkih o škodi zaradi vremenskih in podnebnih dogodkov v svetovnem merilu med najdražjimi doslej. Prilagajanje na podnebne spremembe je nujnost že sedaj, v prihodnje pa bo še pomembnejše.«
Več v Zarji št. 24, 12. 6. 2018.
