Irska je ena izmed držav Evropske unije, kjer je vpliv Rimskokatoliške cerkve še vedno zelo močan, tako v javnem kot zasebnem življenju. Sekularizaciji pa se tudi na Irskem niso izognili, tako da v zadnjih letih pridobivajo vedno več pravic – leta 2015 so kot prvi narod na svetu izglasovali pravico do istospolnih porok, in to na referendumu. Trenutno se borijo za pravico do prekinitve nosečnosti, ljudsko glasovanje o tej temi bo v petek, 25. maja.
Jennifer Keane Molloy je študentka matematike in fizike na Univerzi v Maynoothu na Irskem. Je odprto istospolno usmerjena, borka za vse vrste pravic v kolektivu Radical Queer Resist (radikalni »kvir« upor) in predsednica društva Pro-Choice (za pravico do izbire) v sklopu univerze.
Kaj natančno je sprožilo vedno večje gibanje za razveljavitev 8. amandmaja (glej okvir), zakaj bo referendum zdaj?
Po mojem se je zares začelo dogajati lani na dan žena, 8. marca, z dogodkom Strike for repeal (Stavkaj za razveljavitev). Navdahnjeno s poljskim črnim ponedeljkom je gibanje za razveljavitev pozvalo vse posameznike, naj se na ta dan oblečejo v črno; če imajo možnost, naj vzamejo prost dan in s tem pokažejo resnost zahteve po referendumu. Za to se je zavzelo tudi veliko univerzitetnih kampusov in na ta dan stavkalo, med njimi naš. Okoli 10.000 protestnikov je popolnoma zasedlo center Dublina in ohromilo promet za več ur. Mislim, da je to politično aktiviralo veliko mladih, dogajal se je shod za shodom, različne skupine ljudi so se neprenehoma zbirale pred parlamentom in protestirale. To je pokazalo tako močno in javno vidno zahtevo, da so se stvari začele premikati tudi na uradni ravni. Ljudem je treba dobesedno prižgati ogenj pod ritjo! Neposredne zahteve, kot so bile lani na stavki, najbolj vžgejo. Rekli smo, »hočemo datum referenduma in hočemo ga zdaj«, in ko ga nismo dobili, smo zasedli mesto! 12.000 ljudi na mostu O'Connell in 20.000, ki so marširali od vrta spomina do parlamenta. Tega ni mogoče prezreti.
Demografska skupina, ki protestira za pravico do izbire, so mladi?
Da, mladi nočemo več biti pod nadzorom Rimskokatoliške cerkve. Pred dvema letoma smo se borili za enakopravnost na področju zakonske zveze, čemur je cerkev močno nasprotovala – a smo zmagali! Podobno vpleteni so bili tudi pred leti, na referendumu o ločitvi (na Irskem so ločitev legalizirali po tem, ko je za to glasovala tesna večina na referendumu leta 1995, op. a.). Veliko mladih ima tako pred seboj dolg seznam tega, čemur cerkev nasprotuje in kar nam je privzgojila, da mislimo. Na srečo ima naša generacija svobodo misli in nam je kapnilo, da je njihovo stališče lahko popolnoma napačno – sekularizacija je res pomagala pri tem. Naši starši tega niso imeli, saj so bili njihovi starši globoko verni. To vidim predvsem pri moji mami, ki se sicer strinja s pravico do izbire, a po tihem; o tem nikoli ne bo spregovorila naglas.
Sem prav slišala, da so za sprejetje enakopravnosti na področju zakonske zveze na referendumu leta 2016 veliko naredili mladi, študentje – podobno kot zdaj pri vprašanju splava?
Da, za oboje. Bila sem za sprejetje, a takrat nisem bila tako dejavna pri kampanji, kot sem zdaj, ker nisem imela veliko znanja o zakonodaji in sem bila zato manj samozavestna glede aktivizma. Študentom je treba dati občutek, da se o tem lahko več naučijo in da ni nič narobe, če njihova raven znanja ni enaka zakonodajalčevi. Veliko se jih je šele zdaj zavedelo problematike splava, in so si rekli: »Ne morem verjeti, da se to še vedno dogaja, to je noro, nekaj moramo narediti!« Jeza je tisto, kar žene ljudi, jeza je definitivno pognala mene. Nasploh se mi zdi, da znamo »kvir« ljudje dobro vpreči svojo jezo in z njo voditi gibanja, preprosto zato, ker smo se navajeni boriti.
Je tokrat kaj drugače kot pred dvema letoma?
Hja, je drugače. Takrat so velikokrat organizirali mize, na katerih so se študenti lahko registrirali za volitve po pošti, povsod si videval nalepke z napisom ZA … Mislim, da je tako zato, ker se ljudem zdi, da je tema splava bolj razdiralna.
Splav bolj razdiralen kot istospolne poroke?
Da, tako se ljudje počutijo. Včasih se bojijo spregovoriti o tem, ker se bojijo nasprotovanja, odpora z druge strani.
Boste zmagali?
Da! Kakor stvari vidim jaz, je večina ljudi za dostop do splava, a z omejitvami. Nam se sicer zdi, da bi moral biti neomejen, za vsakogar, ki ga potrebuje – če se govori o splavu, ga ljudje vedno potrebujejo, nihče si ga ne želi!
Več v Zarji št. 21, 22. 5. 2018.
