Presenetljivo, da govorimo o podhranjeni dejavnosti, ko pa imamo več kot 10.000 članov v folklornih skupinah po vsej Sloveniji. Nam lahko to razložite?
Folklorna dejavnost je močna v ljubiteljskem smislu, kako je marginalizirana in podhranjena, pa lahko najbolje razložim s primerjavo: zborovska, inštrumentalna, plesna, filmska in gledališka dejavnost imajo vse osrednje profesionalne in izobraževalne ustanove, ki skrbijo za razvoj teh kulturnih področij. Torej se z njimi ukvarjajo profesionalci, ki so lahko tudi mentorji. V folklornih skupinah pa učijo preprosto tisti, ki imajo čas in voljo. Večina jih pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti (JSKD) opravi neformalno izobraževanje za vodjo folklornih skupin, s tem da jih ne učijo mentorji, ki bi si z dejavnostjo služili kruh, ki niso formalno izobraženi za to področje, saj folklorna dejavnost nima zagotovljene nobene formalne sistemske oblike izobraževanja. Tudi koreografi in umetniški vodje so ljubitelji.
Folklorne skupine skrbijo za našo plesno, pevsko in glasbeno izročilo.
Posredno se dotikajo nesnovne kulturne dediščine, medtem ko s kostumi posegajo na področje snovne. To dediščino skupine oblikujejo po svoje, za oder, ki ima svoje zakonitosti, in ni res, kot pogosto radi rečejo, da folklorne skupine prikazujejo plese naših dedkov in babic. Daleč od tega! Plese, ki jih poustvarjajo folklorniki, rada primerjam s plesom današnje mladine v diskoteki. Plesi so v preteklosti živeli na zabavah, folklorne skupine pa jih prirejajo za oder, zato ne moremo govoriti, da gre za točno take plese, kot so jih izvajali nekoč. Tudi funkcija plesa ni enaka; ples na zabavi (zase) ali ples, ki se ga izvaja na odru, za publiko.
Se pa le v folklornih skupinah lahko naučiš plesov, kot so kosmatača, štajeriš, šamarjanka …, in je verjetno velika škoda, da se z upadanjem zanimanja mladih za folklorno dejavnost to znanje izgublja?
Zagotovo. Sama se folklorni skupini nikoli nisem pridružila zato, ker bi to povezovala z nacionalno identiteto, temveč sem videla v tej dejavnosti umetniško plat, kakšne zgodbe se da prikazati s folkloriziranimi oblikami plesa. Bi bilo pa zanimivo videti, kako maturanti pred četvorko zaplešejo še kosmatačo in sotiš.
Kaj poleg plesnih korakov pridobi in odnese koristnega za življenje mlad človek, ko se zapiše folklori?
To je velika življenjska šola. Ni pripravništva, ki bi te bolje pripravilo na življenje ali službo kot to. V takem društvu se združi veliko različnih ljudi, ki jih tja pripeljejo različni interesi, ostanejo pa zato, ker jih folklora res pritegne, dobijo prijatelje in dobro družbo. V najvidnejših folklornih društvih pa je tudi mnogo organizacije in večina članov je vpeta v organizacijsko ali umetniško delo. Folklorno društvo je družba v malem: učiš se prilagajanja, tolerance, razvijaš čut za odgovornost; za slovensko plesno izročilo so značilni parni plesi, zato se naučiš še partnerske dinamike.
Več v Zarji, št. 21, 22. 5. 2018
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
