Vodno območje Guarani, imenovano po avtohtonih Indijancih Guarani, je drugi največji rezervoar vode na svetu. Ocenjuje se, da ima zalog pitne vode za potrebe svetovnega prebivalstva za okoli 200 let. A po februarskem sestanku bogatih v Davosu so mnoge okoljske skupine, družbena gibanja in zagovorniki Zemlje v globokih skrbeh. Lahko se zgodi, da to velikansko zalogo vode prevzamejo v roke multinacionalke izključno za svoj profit. Kajti za globalne hegemone, kar korporacije so, sta pridobivanje in prodaja pitne vode še posebej donosen posel: vodo, namenjeno javni porabi, le obogatijo z različnimi snovmi, jo kombinirajo s poceni sladili, ustekleničijo in prodajajo z ogromnimi dobički.
Kot je medijem zaupal vodilni brazilski aktivist za vodo Franklin Frederick, ta podjetja (Coca-Cola, švicarski Nestle, AB Inbev, Dow, PepsiCo) spadajo v transnacionalni konzorcij, ki se na zunaj predstavlja kot primer sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem ter civilno družbo, češ da pomagajo državam v razvoju, v ozadju pa je povsem druga namera: privatizacija vseh možnih dobrin in zalog držav v razvoju. Občutek, da ima tvojo lastno vodo v rokah nekdo drug, je grozljiv, opozarja aktivist za vodo.
Vse je na voljo … Sedanji (ne ravno priljubljeni) predsednik Brazilije Michel Temere je avgusta 2016 na čelu države spodnesel Dilma Rousseffa, ki se je trudil z odpravo neenakosti med ljudmi, in odtlej je nova desničarska vlada v samo 20 mesecih izvedla obsežno prestrukturiranje te največje države v Latinski Ameriki. Vse pozitivne oblike politike, ki jih je s precejšno muko uvedla prejšnja vlada delavske stranke (okoljska zaščita, programi za zmanjševanje revščine, zaščita delovne sile in ovire pri privatizaciji naravnih virov), so preprosto povozili. Časopis Correio do Brasil pa je nedavno objavil namige, da so se pogajanja v zvezi s privatizacijo vodonosnika Guarani med tujimi korporacijami in bodočimi brazilskimi politiki pravzaprav začela že pred političnim prevratom. Če to drži, se je moč odstavljanja in postavljanja vlad torej preselila v roke korporacij?
Pogovori med takrat še bodočim predsednikom Temerjem, Coca-Colo in Nestlejem so se menda odvijali v strašni naglici, in preden bi ljudstvo začelo s postopki za zaščito svoje vode, je bilo vsega že konec. V Davosu je novopečeni predsednik Temer čez pol leta tako izjavil: »Vrača se nova Brazilija, ki bo spet postala velika, uspešna, bolj odprta država. Več priložnosti bo za naložbe, trgovino in podjetja.« S temi besedami je posredno potrdil, da bodo naravna bogastva te dežele na voljo za nakup ali izkoriščanje. Brazilsko vodno bogastvo sicer že dolgo prispeva k velikemu dobičku izvozne industrije v tej državi, ki se ukvarja s proizvodnjo govejega mesa, biogoriv, riža ter nafte in plina, pridobljenega s hidravličnim lomom (fracking), nič kaj prijaznim za ljudi in okolje.
Več v Zarji št. 13. 27. 3. 2018.
