Mnogo solza je steklo, mnogo notranjih bojev sta prebrodila. Hvaležna sta osebju v ljubljanski porodnišnici, ki daje tako po strokovni kot človeški plati vse od sebe. Vera in zaupanje v za dve dlani velikega junaka Jurija in nato Jakoba pa nista popuščala.
Pogovarjali smo se z njuno mamico Moniko, ki je Jurija rodila po naravni poti, za drugega sinka Jakoba pa je bil že vnaprej dogovorjen carski rez. V drugo je seveda vedela, kaj lahko pričakuje, prav tako je poznala strokoven tim ljubljanske porodnišnice, ki ga ocenjuje kot prijaznega in dostopnega. Zaradi njega je čutila kakšno skrb manj, čeprav je ob sprejemu v četrto nadstropje porodnišnice že v 19. tednu nosečnosti ostala zbegana in sama s podatkom: otrok bo ali pa ne bo ali pa bo z njim kaj narobe. »To je najhuje slišati. Naredijo vse, kar je v njihovi moči, vendar ti ničesar ne morejo zagotoviti. Zelo pomembno je, da me je celjska ginekologinja takoj, ko je videla, da se odpiram, napotila v Ljubljano, saj v takih primerih štejejo minute. V Celju za tako prezgodnje porode niso dovolj opremljeni in usposobljeni,« je pripovedovala Monika Cerkvenik Matul, ki se je med nosečnostjo sicer počutila dobro.
Za dve dlani velik Jurij. »Z možem sva od vsega začetka verjela v Jurija, čeprav ga za dve dlani velikega in težkega 790 gramov niti nisem upala pogledati. Rodil se je v treh urah, v sobi je nastopila taka tišina, otrok ni zajokal – in odpeljali so ga na intenzivni oddelek. V tem času je iz Celja prispel tudi mož. Takoj po porodu sem se fizično počutila zelo dobro, psihično pa še zdaleč ne. Nisem vedela, kaj me čaka, v sobi s samimi aparaturami vse piska, nič še nisem uspela predelati, spraševala sem se, ali bom sploh imela mleko. S pomočjo zaposlenih v laktariju sem po dolgi in težavni poti uspela, tako da je Jurij pil moje mleko vse do 10. meseca.« Prepričana je, da je njeno mleko pomagalo, da sta fantka danes zdrava, da nimata dihalnih obolenj. Jakob je njeno mleko pil še dlje, saj je zaradi izkušenj šlo lažje in hitreje.
Njenemu notranjemu miru je zelo pomagalo, da je po 14 dneh zapustila bolnišnično okolje. Po obeh porodih se je k sinovoma vsak dan ali vsak drugi dan vozila od doma in ni ji bilo naporno. Razen finančne obremenitve (zaradi možnosti bivanja v porodnišnici podpišeš izjavo, da ne boš zahteval povračila potnih stroškov) je bilo vsakodnevno potovanje zanjo lažje. »V porodnišnici sem bila izpostavljena preštevilnim zgodbam in vse so se me zelo dotaknile. Preveč je mamic, vsaka nosi svojo zgodbo, in medtem ko se druge mamice počutijo bolje prav zaradi tega, ker lahko otroka vidijo v vsakem trenutku, meni to ni pomagalo.« Za otročka je bilo dobro poskrbljeno, njej pa je bilo v domačem okolju veliko lažje, saj se je lahko sprostila, svobodno zjokala in se ob tem, ko so gradili hišo, vsaj malo zamotila.
Kaj pa socialne pravice? Ravno v psihološki podpori in svetovanju o socialnih pravicah vidi pomanjkljivost naše ureditve.
Več v Zarji, št. 13, 27. 3. 2018
Pomagate lahko tudi vi!
Sredstva za nov inkubator lahko prispevate na transakcijski račun Društva za pomoč prezgodaj rojenim otrokom, Zaloška 11,
1000 Ljubljana, transakcijski račun pri NLB
d.d., št. SI56 0201 4005 0993 640, SWIFT: LJBASI2X, s pripisom INKUBATOR ZARJA
Za Inkubator Zarja lahko sedaj darujete tudi s SMS-sporočili
Pošljite sporočilo SMS s ključno besedo DLAN in prispevali boste
1 evro ali DLAN5 in prispevali boste 5 evrov na številko 1919.
Prispevajo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije,
A1, Telemach in T2. Pravila in pogoji za sodelovanje pri storitvi
SMS-donacija so objavljeni na spletni strani nedonosencek.net
