Deset tisoč aktivnih plazov! Po besedah dr. Mateje Jemec Auflič, univ. dipl. inž. geol. z Geološkega zavoda Slovenija je pri nas podvržena zemeljskim plazovom skoraj četrtina države. »Izstopajo območja z mehkejšimi klastičnimi kamninami in sedimenti, to so deli vzhodne in jugovzhodne Slovenije, deli osrednje Slovenije in Zasavja, Karavanke, Škofjeloško in Cerkljansko hribovje ter območja flišnih kamnin v zahodni Sloveniji.« To je sicer dobro znano, saj so geologi že izdelali zemljevid ogroženih območij v Sloveniji. A sogovornica je poudarila, da se lahko zemeljski plazovi pojavljajo tudi drugod, odvisno od lokalnih geoloških in hidrogeoloških lastnosti. Janko Logar, predstojnik Katedre za geotehniko na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, pa nas je šokiral s podatkom, da je v Sloveniji trenutno znanih okrog deset tisoč aktivnih plazov. Skrb, da bi se tudi pri nas zgodilo kaj podobnega kot na Hrvaškem, torej nikakor ni neupravičena.

Končni sodnik je vedno narava! Ljudje zakonov, ki jih določa država, morda res nimamo preveč radi in kakšnega tudi zaobidemo. Takšna praksa je zelo pogosta pri pridobivanju gradbenih dovoljenj. Vendar pa bi bilo veliko bolje, če bi prisluhnili strokovnjakom, tudi kadar država tega od nas ne zahteva. Sploh kadar nas opozarjajo, da neko območje ni primerno za gradnjo, ker je bodisi poplavno ali plazovito. Mnenje geologa o plazovitosti terena v Sloveniji namreč ni pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. A bi vsekakor moralo biti! V dobro vseh, ki bodo tam živeli. Geotehnična stroka si zato že vrsto let prizadeva, da bi bilo mnenje geotehnika obvezni sestavni del gradbene dokumentacije pri vsaki gradnji, kakor to predvideva tudi standard za projektiranje gradbenih konstrukcij Evrokod. Janko Logar je razkril, da trenutno pripravljajo podzakonske akte k novemu Gradbenemu zakonu in verjamejo, da bodo zdajšnje stanje spremenili. »Zdi se, da si zakonodajalec predvsem prizadeva odpraviti formalne ovire pri gradnji objektov in vidi v strokovnih mnenjih eno takih ovir. Ampak končni sodnik je vedno narava, in ta ima vselej prav. Ko se bomo naučili, da so naravni zakoni nad pisanimi, bomo na pravi poti.«

Samo vprašanje časa je. Na vprašanje, ali se lahko zgodi, da bodo začela drseti tudi območja, ki prej niso bila ogrožena, je Logar odgovoril: »Zanesljivo spremenjeni režimi padavin in temperatur prispevajo k pogostejšemu pojavljanju plazov. Vedeti moramo, da je današnje stanje površja tal v ravnotežju z vremenskim dogajanjem v zadnjem časovnem obdobju. Ko se pojavijo intenzivnejše padavine (ali hitro tajanje debele snežne odeje) in posledično režim podzemne vode, ki ga na nekem območju dotlej še ni bilo, je verjetnost nastanka plazu večja. Največkrat je sprožilni dejavnik plazov dan obilnega dežja po dolgotrajnem mokrem obdobju.« Mateja Jemec Auflič je dodala: »Plazovi so se pojavljali tudi v preteklosti, vendar je bilo manj materialne škode, kot je je danes. Z razvojem tehnologije in gospodarstva so ljudje postali bolj ranljivi in občutljivi za tovrstne pojave. Posegi v okolje so invazivnejši, zato je škoda večja. Mnoga pobočja so le pogojno stabilna in samo vprašanje časa je, kdaj bo padlo zadosti padavin ali pa bo nekdo z gradbenimi deli posegel v komaj stabilno zemljino, da se bo začelo plazenje.«

Več v Zarji št. 12, 20. 3. 2018.