S. p. že dolgo ni več rezerviran za tiste, ki služijo bajne dobičke. Vedno več je takšnih, ki se poskušajo s tem statusom preprosto prebiti, a morajo z minimalnimi prejemki plačevati enako visoke prispevke kot tisti, ki zaslužijo desetkrat, tudi stokrat več. Kljub visokim davkom jim država v zameno ne nudi kaj prida. Tako so prepuščeni sami sebi, zvezdam in usodi. Ureditev razmer na tem področju je nujna, zato poslancem in vladi ponujamo predloge, ki ne bi samo omogočili boljših razmer za preživetje številnim mladim, umetnikom, novinarjem in drugim »podjetnikom«, temveč bi tudi motivirali ljudi, da delajo za državo in ne proti njej. S takšno ureditvijo namreč ne bi bili pahnjeni na rob preživetja in še pomislili ne bi na delo na črno. Kaj pravite, državniki, bi podprli poštene ljudi, ki imajo čiste posle?
Tudi če ne zaslužiš – plačaj?! Medtem ko lahko plača pri samostojnih podjetnikih precej niha, so prispevki enaki za vse. Tako bo nekdo, ki je v enem mesecu morda zaslužil zgolj 600 evrov, od tega za prispevke in davek moral plačati državi približno 400 evrov, za življenje pa mu jih bo ostalo 200. Se to komurkoli, ki to bere, zdi smiselno? Država mu torej pobere več kot polovico oziroma kar dve tretjini zaslužka?! Ko mora posameznik večino svojega težko prigaranega zaslužka odstopiti državi, on pa potem životari z ostanki, vemo, da je sistem zgrešen. Prispevki za samostojne podjetnike se določajo glede na povprečno slovensko plačo, prav nič pa niso regulirani v primeru, ko podjetnik te povprečne slovenske plače ne dosega. Zato bi bilo edino smiselno in pravično prispevke določati glede na zaslužek oziroma jih zmanjšati tistim, ki na letni ravni zaslužijo najmanj. Če tega ne storite, bodo ljudje še naprej prisiljeni zapirati svoja podjetja, število tistih, ki jih mora država podpirati s socialno podporo, pa bo še naprej drastično naraščalo. Ali ni veliko preprosteje znižati prispevke in omogočiti ljudem, da so se sposobni sami preživeti?
Zato: Znižajte prispevke pri manjših zaslužkih!
Dopust, kaj je to? Tisti »podjetniki«, ki nimajo nikogar zaposlenega in delo opravljajo sami, zaslužek pa zadošča ravno za spodobno plačo, dopusta skoraj ne poznajo. Zakon določa, da bi si mora vsak delavec, ki je zaposlen za polni delovni čas, enkrat v letu vzeti dva tedna dopusta skupaj. To so tudi priporočila psihologov, saj tako menda »vzdržujemo psihično kondicijo in dobrobit«. Samostojni podjetniki, med katerimi se skriva tudi veliko prekarcev, nemalokrat delajo precej več kot osem ur na dan. Zanje se delovnik ne ustavi ob določeni uri. In si z veliko težavo vzamejo dopust, ker to pomeni velik izpad dohodka, prispevke pa je konec meseca vseeno treba plačati. In tako pač delajo v nedogled in se izčrpavajo. Ni malo takšnih, ki si v dolgoletni karieri še nikoli niso vzeli dopusta! Le kako, saj si še bolniške ne morejo, ko bi jo nujno ?! Razlog je identičen. Zakaj ne bi država samostojnim podjetnikom, ki ne presegajo določenega zaslužka na letni ravni in v podjetju nimajo drugih zaposlenih, ki bi lahko delo opravljali namesto njih, omogočila oprostitev plačila prispevkov v času koriščenja glavnega dopusta?
Zato: Uzakonite delno oprostitev plačila prispevkov v času koriščenja dopusta!
Več v Zarji št. 10, 6. 3. 2018.
