Nihče ne more odvisnosti od alkohola opisati tako natančno kot ozdravljeni alkoholiki. »Mi smo insajderji,« je nasmejano rekel Ivan iz društva Anonimni alkoholiki. S kolegom Tonetom je bil pripravljen deliti svoje izkušnje in razložila sta, kakšna je pot do ozdravitve s pomočjo kolegov.

Za pogovor smo se dogovorili zelo hitro. »Takšna je tudi naša pomoč,« sta pojasnila Ivan in Tone. »Na objavljenih številkah Anonimnih alkoholikov smo vedno dosegljivi in pripravljeni na pogovor. Brez čakalnih vrst in napotnic. Dovolj je že klic.« Pomoč v obliki pogovora in svetovanja so vedno pripravljeni ponuditi tisti, ki odvisnost dobro poznajo in so jo premagali. In še: Ivan in Tone sta psevdonima sogovornikov. Anonimnost je eno temeljnih načel delovanja skupin, saj je javnost še  vedno premalo poučena o alkoholizmu kot bolezni.  

Ležal sem na tračnicah

Pri tridesetih se je Tone počutil, da je ves svet njegov. Bil je uspešen, preskrbljen, ustvaril si je družino in uspešno vodil zasebno podjetje z več poslovalnicami. »Že takrat sem imel vse, česar nekateri kolegi še danes, stari nekaj čez petdeset let, nimajo.« Uspeh je prišel hitro, tako kot vse drugo: dom, družina, otroci in – preveč denarja. »Verjetno je bilo tudi to zelo narobe, saj sem lahko podkupil kakega uradnika ali policista, bil sem prepotenten. Vse, kar sem si zadal, sem uresničil.«

In ključni dogodek…  

Več v reviji Zarja, 17. oktober 2017.