Krištof, tako bi njegovo zapleteno ime zapisali v slovenščini, se je svoje drugačnosti zavedal že od malega. Ker ni bil običajen podivjan fantalin in ker je bil precej neuporaben pri nogometu, je postal vir posmeha in drugih grobosti, ki so jih zmožni neizkušeni otroci. Izhaja iz globoko verne poljske družine, ki jo je oče zapustil, in potem, razen obvezne preživnine, z otroki ni imel več stikov. Za vse je skrbela razumevajoča in požrtvovalna mama, kakršne zelo dobro poznamo tudi pri nas.
In zdaj seveda vprašanje, ki ga Krzysztofu Charamasi zastavljajo, odkar se je razkril: Je šel v semenišče, da bi skril svojo homoseksualnost? Odgovor je odločen – ne. Že od otroštva je vedel, da hoče biti duhovnik, najbrž tudi zato, ker so geji zaradi posebne občutljivosti in tankočutnosti bolj nagnjeni k duhovnosti. Zelo zanimivo branje za tiste, ki imajo kopico predsodkov do gejev, češ da so poženščeni moški. Krzysztof zelo nazorno razlaga, da so pač samo moški, ki ljubijo moške, in da negujejo moškega v sebi in na sebi, kar neredko opazimo kot v telovadnici izklesano telo. Ko govori o posebni občutljivosti gejev, kar gre razumeti kot mešanico strpnosti, umetniškega navdiha, poglobljenega preučevanja vsega neznanega in požrtvovalnosti do soljudi, ni več čudno, da je največ razkritih gejev prav med umetniki, pa tudi med filozofi in znanstveniki. In nerazkritih med duhovniki. No, nikar ne pretiravajmo – tudi mnogi slavni grobijani so bili geji, med njimi dolgoletni šef FBI Edgar Hoover.
Več v reviji Zarja, 17. oktober 2017.
