Čeprav se ljudje žuželkam najraje izognemo, pa je nemogoče prezreti velike plakate najlepših in nadvse zanimivih žuželk, ki prekrivajo skoraj vsa okna nadstropja ene večjih stavb v središču Domžal. Z njih je mogoče razbrati, da se za njimi skriva »svet žuželk«. Le kaj je tam zadaj? Radovednost nam ni dala miru. Za odprtimi vrati prostorov ene od nekdanjih bank se nam je resnično odprl povsem nov svet: pričakalo nas je kar petdeset tisoč najrazličnejših, predvsem slovenskih žuželk. Razstavili so jih člani zavoda za naravo Egea, ki se ukvarja z raziskovanjem, ohranjanjem ter promocijo narave in naravne dediščine.
Po najnovejših ocenah znanstvenikov na svetu živi približno štirideset milijonov različnih vrst žuželk, zato veljajo za največjo skupino živali na svetu. Nekatere so nenavadne, druge prečudovite – denimo metulji, predvsem tropski, zato ni nič čudnega, da jih preučuje vse več ljudi. Ugotovili so, da je na svetu veliko več vrst žuželk, kot so mislili do zdaj, nas pouči Gregor Torkar, direktor zavoda Egea, in doda, da zaradi našega poseganja v naravo veliko vrst žuželk izginja. Metulji veljajo za bioindikatorje – če začno izginjati ali spreminjati vrstno sestavo, je okolje v neravnovesju. »Odrasli metulji sicer s tem nimajo težav, ker se hranijo z različnimi vrstami cvetov, gosenice pa se hranijo s posebnimi rastlinami; gosenica metulja črni apolon denimo samo na petelinčku. Kjer te rastline ni več, črni apolon izgine. Zato rad rečem, da so metulji kot semafor, ki nam pove, kakšna luč gori glede na okolje,« pove izredni profesor za didaktiko biologije, ki raziskuje predvsem dnevne metulje. »Velikokrat ugotavljamo, da travniki zaradi spremenjene tehnologije v kmetijstvu – pogoste košnje in baliranja – vplivajo na biotsko raznolikost metuljev. Po drugi strani pa opažamo, da se združba metuljev in žuželk spreminja tudi na nekdanjih kmetijskih območjih, ki se zdaj zaraščajo.«
Metulji so v Sloveniji dokaj obvladljiva vrsta – imamo namreč samo 130 vrst, so prepoznavni in ljudem privlačni. Nič čudnega, da je bil prav metulj prva zavarovana žuželka, ker so jih ljudje imeli za okras! Na razstavi je mogoče videti tudi največje metulje na svetu (premer kril ptičjega metulja namreč lahko doseže do 30 centimetrov). »Slovenci smo zaslužni, da imamo med sviloprejkami v Evropi tudi jamamaja.« Gospod, ki jih je na Dolenjskem gojil, je gosenice spustil na bližnje drevo, od koder so metulji ušli v naravo in se razširili celo v sosednje države. Zaradi čudovitih barv in vzorcev metulji resda pritegnejo veliko pozornosti, a so le del razstave, saj jo med kar 50.000 žuželk sestavlja okoli 3100 vrst metuljev, 1100 vrst hroščev in več kot 200 vrst kobilic.
Več v Zarji, št. 37, 12.9.2017
