Si lahko zamislite, da na svojem vrtu odkopljete trideset centimetrov onesnažene zemlje, jo odpeljete v posebno pralnico, kjer jo kot perilo operejo in očistijo nevarnih težkih kovin, nato pa jo vrnete na svoj vrt, kjer potem brez skrbi naprej vzgajate svojo zdravo zelenjavo? Sliši se kot znanstvena fantastika, vendar ni. Dr. Neža Finžgar, raziskovalka in strokovnjakinja za čiščenje onesnaženih tal, je članica skupine, ki je razvila edinstven postopek za odstranjevanje svinca, cinka, kadmija in bakra iz onesnaženih tal. Skupaj z visokotehnološkim podjetjem Arhel so ob glavni cesti med Ravnami na Koroškem in Prevaljami s pomočjo evropskih sredstev zgradili »demonstracijski« objekt za čiščenje zemlje, ki naj bi začel delovati čez približno dva meseca. Mi smo si ga za vas ogledali že zdaj.

»Onesnaženost tal s svincem je sicer svetovni problem, v Sloveniji pa je najhuje v Mežiški dolini, na območju Litije, kjer sta bila nekoč rudnik svinca in topilnica, na Jesenicah in ob večjih prometnicah zaradi uporabe osvinčenega bencina v preteklosti,« pravi Finžgarjeva. Od nekdaj si je želela pomembno pripomoči k čistejšemu okolju, zato se je poglobila v raziskovanje in razvijanje postopka in tehnologije čiščenja tal, ki je edinstven na svetu. »Ta teden odhajamo na konferenco Združenja mest v Austin v Teksasu, kjer smo bili med 300 poslanimi prijavami izbrani med najboljših deset tehnologij, ki bodo spremenila mesta, in povabljeni na predstavitev.«

Skrivnost »pranja« zemlje. Tehnologija omogoča odstranjevanje težkih kovin iz zemlje. Inovativnost postopka je v čiščenju raztopin, ki nastanejo med pranjem in omogočajo popolno reciklažo za nadaljnjo uporabo. »Onesnažena tla izkopljemo in pripeljemo v obrat za čiščenje. V pralnem bobnu zemljo zmešamo z vodo, v katero je dodana splošno uporabljena snov EDTA – etilen diamin tetra acetat, ki nase veže svinec iz zemlje. Čez nekaj časa zmes vode in zemlje stisnemo v filtrski stiskalnici, pri čemer ločimo zemljino od tekočine z EDTA in težkimi kovinami, v pogačo stisnjeno očiščeno zemljo pa dodatno speremo z vodo. Pogačo nato razdrobimo, dodamo pesek in hranila ter jo vrnemo tja, kjer smo jo izkopali.« V drugem delu postopka pa z različnimi procesi odpadno vodo obdelajo s celulozo, apnom in žvepleno kislino, da odstranijo svinec in druge težke kovine ter reciklirajo EDTA. Pri tem težke kovine odstranijo v trden odpadek, ki ga varno shranjujejo do odvoza. »Odpadka je približno en odstotek na težo tal, torej deset kilogramov na tono zemlje.« V demonstracijskem objektu, ki je namenjen predvsem predstavitvi in prodaji tehnologije, bo tega odpadka zelo malo. V prvi fazi ga bo iz obrata odvažal pooblaščeni prevzemnik odpadkov, pozneje pa bodo poiskali podjetje, ki bo odpadek lahko uporabilo kot surovino. Sicer pa nameravajo investitorji v času trajanja evropskega projekta na dan brezplačno očistiti do šest ton s svincem in drugimi težkimi kovinami onesnažene zemlje s tega območja.

Več v reviji Zarja št., 26. 27. 06. 2017