Ko je Vanja pri štiriindvajsetih izvedela, da je zbolela za redko krvno boleznijo, trombocitopenijo, se ji je sesul svet. »Zakaj sem zbolela, zdravniki niso odkrili. Ker se moje telo ni odzivalo na terapije in se mi je zdravje zelo poslabšalo, sva se s hematologom dogovorila, da poskusim še s presaditvijo krvotvornih matičnih celic (KMC). To je bilo zame zelo stresno in negotovo obdobje, saj nisem vedela, kaj me čaka. Darovalca nisem imela.« Najprej so testirali njena brata, a na žalost nista bila ustrezna darovalca. »Potem se je začelo iskanje darovalca po registrih. Na mojo veliko srečo so ga našli v mesecu dni. Zdaj sta minili že dve leti od presaditve in počutim se odlično, moji izvidi so dobri. Imela sem izredno srečo, da sem lahko danes med vami, zdrava. Zasluge za to ima darovalec, za kar sem mu neizmerno hvaležna. Želim si, da bi bilo takih čim več.«
Tudi Milena Remic, bolnica s kronično mieloično levkemijo in podpredsednica Združenja L&L (Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo), pove, da so ji KMC do zdaj podarile enajst let življenja. »Danes, ko naše združenje skupaj z Zavodom Republike Slovenije za transfuzijsko medicino začenja veliko nacionalno kampanjo Daj se na seznam, je zame velik praznik. Po zaslugi mojega darovalca ima moja hči že enajst let podarjeno mamo.« Ko je Milena kmalu po prejetju KMC svojemu neznanemu darovalcu napisala prvo pismo, še ni vedela, da ji ga bo nekoč dano tudi spoznati. »Prek Zavoda za transfuzijsko medicino sem ga po treh letih dopisovanja prvič objela. Ko me je Thomas prišel obiskat, je bil to eden najbolj ganljivih trenutkov v mojem življenju, podoben tistemu, ko sem po porodu svoje hčere objela novorojeno bitjece.«
Slovenija potrebuje še najmanj 3000 darovalcev. Da bo zgodb, kot sta Vanjina in Milenina, čim več, moramo Slovenci povečati register potencialnih darovalcev KMC. Nesorodni darovalci KMC so za bolnike z najtežjimi oblikami krvnega raka pogosto edina možnost za preživetje. »Lani smo s kolegi pediatri opravili 125 presaditev, 80 bolnikom smo presadili njihove lastne celice, 45 bolnikom pa celice sorodnih in nesorodnih darovalcev. Približno 85 odstotkom bolnikov lahko tako ponudimo pot do ozdravitve. To je velika številka. Akcije, kot je ta, odpirajo možnost tudi za bolnike, ki jim danes ne moremo zagotoviti tistega, kar si želijo,« pove prof. dr. Samo Zver, vodja transplantacijskega centra Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana. Slovenski register darovalcev Slovenija Donor je namreč premajhen, in če nam ga ne bo uspelo povečati, se nam lahko zgodi, da izpademo iz združenja srednje velikih svetovnih registrov. »Če želimo s članstvom imeti ugodnosti tudi za naše bolnike, moramo doseči številko 20.000 vpisanih darovalcev. Zdaj je v našem registru približno 17.000 potencialnih darovalcev kostnega mozga,« pove Kristina Modic, izvršna direktorica Združenja L&L. Večje število darovalcev je pomembno tudi zato, ker se tako povečajo možnosti, da bolnik dobi ustreznega darovalca. »Ker strokovnjaki zelo poudarjajo, da je ustreznost pogojena tudi geografsko – to pomeni, da je Slovenec najustreznejši darovalec slovenskemu bolniku, pozivamo ljudi, da se odzovejo v čim večjem številu.«
Več v reviji Zarja št., 17. 25. 04. 2017